Dobrodošli v skupnosti KSi - Konzole Slovenija

Hej ti, Gost!

Vidim te kako te mika postati član največje konzolastične skupnosti Konzole Slovenija, pri nas. Nikar se ne obotavljaj. 

Z registracijo prejmeš dostop do vseh modernih vsebin spletne skupnosti; sodeluješ v debatah, pridobivaš zaupanje skupnosti z ocenami za trud in npr. dobre odgovore na vprašanja ostalih uporabnikov.

 

Na spletišču imamo lastno Čvekalnico za hitro izmenjavo sporočil ter kup dodatnih kul zadev kot se za prave gaming fane spodobi! Ob registraciji se dotično sporočilo poslovi z zaslona. 

 

Super hitro prijavo ti omogočamo tudi preko Facebook vtičnika.

Vabljen/a!

Članki

Upravljaj s članki

matej1990
Komični prizori in dialogi: CHECK! Dobra glasba: CHECK! Guardians of the Galaxy izgled in vibe: CHECK! Igra ima 3x "CHECK!" in je zatorej zadela vse pomembne točke, ki so film Guardiands of the Galaxy naredile tako uspešen! 
Tako, pa smo dočakali težko pričakovano Marvelovo igro izpod rok Telltale studia. Celotna igra je del promocije (ali lepše povedano: čakanje) za Guardians of the Galaxy Vol. 2, ki pride maja v kinematografe pri nas. Dogajanje v igri je postavljeno namreč ravno vmes, med prvim in drugim delom filma.
 
 
 Tangled up in blue je naslov prve epizode.
 

 
Ja, vsi Varuhi so nazaj: Peter Quill aka Star-Lord, Gamora, Drax, Groot in Rocket!

Njihov videz je precej drugačen od filma in kaj hitro ugotoviš da tudi glasovi ne ustrezajo čisto. No, vseeno so govorico posameznih likov zadeli zelo dobro. Še posebej se izkaže Nolan North (Nathan Drake pri Uncharted), ki se popolnoma vživi v vlogo Rocketa.
No, vmes se pojavijo tudi drugi GotG liki. Nekateri prav v igri, spet drugi so samo bežno omenjeni.

 Oba sta bila v GotG filmu.
 
Dialogi so seveda komični in so na las podobni tem iz filma.

 
Tudi raziskovanje in detektivsko delo je potrebno opraviti v igri. Kje sem že to videl v Telltale igrah? Hint: 

Kontrole so sila osnovne in preproste: z levo gobico sprehajamo lik, z desno premikamo kurzor in hkrati tudi kamero, z desnimi gumbi izvajamo različne ukaze, L2 je walkie-talkie za dodatne dialoge z ekipo, R2 pa je hitrejša hoja za vse neučakance. D-pad služi pri Star-Lordu tudi za vertikalno premikanje (letenje).
Touchpad na Dualshocku 4? Pri Telltale prvič slišijo za to input možnost. 
 
Novost je letenje, ki ga "upravljamo". D-pad gor je gor, D-pad dol je spust.
  Na desni je viden indikator, ki nam pove v katerem nadstropju letimo.
 
Bolj primerne loading ikone ne bi morali najti za to igro.

 
Druščina zbrana in pripravljena na akcijo! 
 Rocket tipično pretirava z orožjem. 
 
Eternity Forge - predmet okoli katerega se gradi zgodba. V prvi epizodi je že nakazano kaj zmore.
 Thanos, y u so evil?!?
 
Sila pomembna gameplay mehanika so QTE (quick time events) momenti. Jih je veliko, vendar če jih zamudimo ni posledic v sami igri. Nasprotnik nas bo nabutal, ampak zgodba gre dalje.
S QTE sekvencami upravljamo prav vsak lik v borbi:
 Tudi takšne dvojne kombinacije so prisotne. Včasih znajo biti prav težke za razumet možganom zaradi časovnega pritiska.

 
Pitja in bahanja ne manjka:

In potem posledice:

 
Ja, tudi sekvence so, ko je Peter bil še na zemlji. Ni povedano točno kako in kaj, ampak je lepo dopolnilo k filmu.

 
Grafično je igra presenetljivo lepa. Moram reč, da sem bil pripravljen na Telltalle (beri: slabo) kvaliteto grafike. No, bil sem prijetno presenečen ob igranju. Vidi se da pri Telltale z vsako izdano igro nekoliko nališpajo in izboljšajo sicer zastareli engine. Tudi liki se lepo gladko premikajo, lip sync se lepo ujema z zvoki govorjenja in manj je loading zaslonov.

Ne samo grafika, tudi zvok je boljši. Sedaj so mehki zvočni prehodi med sekvencami! Ja, prej niti tega ni bilo in je vmes prekinjalo zvok.
 
Friend or foe?!?

 
 
 
Ko svojo ekipo primerjaš z Beatles-i:

 
Prve epizode je tako po cca 2h igranja konec. Ostajajo še na srečo 4 epizode Guardians zabave! Enkrat v prihajajočih mesecih. Obljubljajo da bodo vsi deli izšli še letos. 

 
Če povzamem sta Telltale in Marvel zadela žebljico na glavico. Za Guardins of the Galaxy fane je igra must-buy. Celoten univerzum je preseljen v igro z novo, še ne videno zgodbo. Kot dodaten bonus je igra primerna tudi za tiste, manj vešče igranja, saj dopušča napake in ima enostavne kontrole zaradi poudarka na zgodbi. Prva epizoda kaže na še eno odlično Telltale igro, tokrat z Marvel navezo.
 
 
Celoten gameplay prve epizode (s KVARNIKI!):
 
Ko nekdo omeni Sniper Elite, velika večina takoj pomisli na epske počasne posnetke naboja, ki penetrira skozi telo nasprotnika in za sabo pusti tako uničenje, da ga najboljši kirurgi ne bi spravili skupaj. No, po tem je igra res najbolj znana,  je pa veliko več kot samo to. 
 
Nikoli se jih ne naveličaš
 
Sniper Elite 4 je tretje-osebna taktična streljačina, ki se v tokratnem delu odvija v Italiji. Glavni protagonist je Karl Fairburn, ameriški ostrostrelec, ki ima nalogo ustaviti pomembnega nemškega oficirja in razvoj njihovega skritega orožja. Na poti mu pomagajo italijanski partizani in mafia. Ja vem, čudno se sliši "mafia", ampak tako je. Zgodba ni ravno močnejši del igre in hitro pozabiš za kaj se sploh gre. Je pa zato toliko boljša igralnost in zasnova map, v katerih se odvijajo misije. 

 
Vse skupaj je 8 misij, kar se sliši malo, toda verjemite, da so misije zelo dolge. Za vsako misijo porabiš sigurno vsaj 1 uro igranja, pri nekaterih še več. Pa čeprav so zelo dolge misije, nisem nikoli dobil občutka, da se mi "vleče". Vsaka misija je na drugačni lokaciji in drugače zasnovana, tako da ni občutka, da se vse skupaj ponavlja. Mape so ogromne in na nek način "open world" oz. "sandbox" pristop, ki igralcu omogoča in na nek način vzpodbuja, da razišče svet v katerem se nahaja. Podobno kot najdemo v igri Hitman. Veliko je odprtih stavb, ki te prav kličejo, da jih raziščeš. Dodali so tudi "vertikalni element", saj lahko na dosti objektov splezaš in tako s tem vidiš še najbolj skrite nasprotnike. Pri predhodniku je bilo to vse skupaj veliko bolj linearno narejeno. Postavi se na to točko, ustreli zadanega nasprotnika, misija končana.
Najmanjša mapa v SE4 je 3x večja od največje mape v SE3 ... tako pravijo
 
Igralnost je podobna Sniper Elite 3, vendar vse nekako bolj spolirano in bolj tekoče deluje. Novost pri tokratnem delu pa je, da so dodali "suppresed ammo", kar olajša stealth pristop. Negativna stran je pa, da jih imaš samo 20 na voljo. Mogoče, če imaš res srečo, jih boš našel pri lootanju padlega sovražnika, vendar so zelo redki. Sicer imaš na voljo Welrod pištolo, ki ima dušilec, vendar je uporabna le na blizu. Pušk je na voljo 8, vendar ni neke bistvene razlike med njimi, da bi jih bilo vredno menjat. Nadgrajujemo jih pa z opravljenimi izzivi med igranjem. Npr. če hočemo nadgraditi optiko, potem moraš izvesti 50 strelov v srce nasprotnika. Nadgrajujejo se lahko samo 3 kategorije in sicer "Damage", "Recoil" in "Zoom". Če pa vam ne uspe tihi stealth pristop in ko gredo stvari narobe, potem je na voljo še dobri stari Thompson, ki vam bo olajšal pobeg oz. če bi želeli imeti bolj "Rambo" pristop. Lahko ste pri igri še malo bolj izvirni in uporabite pasti. Vzameš "trip mine", postaviš med vrata, požvižgaš, da pridobiš nasprotnikovo pozornost in čakaš na ognjemet. Igra omogoča veliko različnih pristopov in je od vsakega posameznika odvisno, na kakšen način bo igral.
Pri igranju na najbolj lahki težavnosti ali na normalni, ti pri streljanju asistira rdeča označba.
Pri težjih stopnjah pa te označbe ni in imaš indikator vetra.
 
Grafično je igra zadovoljiva, vendar se vaša konzola ne bo preveč namatrala pri procesiranju. Določene zadeve izgledajo lepo (osvetlitev), druge pa nekoliko manj (teksture, sence). Sinhronizacija ustnic pri filmčkih je pa obupna. Prav tako teksture na obrazu karakterjev. Glede na to, da naj bi to bila AAA igra, bi na takih stvareh morali še podelati. Mene sicer to ni zmotilo preveč, vendar je omembe vredno. Voice acting nekaterih karakterjev v igri je pa obupen. Očitno so trenirali italijanski naglas z gledanjem Youtube posnetkov. Frame rate je stabilen in ni opaziti nekih bistvenih padcev (igrano na Playstation 4).

 
Poleg Single Player načina je na voljo še Multiplayer in sicer 6 načinov:  "Deathmatch", "Team DM", "Distance King" ter "Team DK" (način, pri katerem se šteje skupna razdalja kill-ov), "No Cross" (mapa ločena na sredi, tako da ni mogoče priti na nasprotnikov teritorij), ter "control" (capture the flag na nek način). Malo sem probal večigralni način, vendar je bilo takoj vidno, da ni ravno velika baza igralcev. Se pa igra 6v6, če imaš srečo, da najdeš soigralce.

 
Potem je še način "Solo Survival" / "Coop Survival", kjer moraš branit radijsko postajo pred nasprotniki. Cilj je preživeti vseh 12 valov napada. Pri Coop se ti lahko pridružijo še 3 prijatelji.
 
No to so moji vtisi o igri Sniper Elite 4. Razen ne ravno zanimive zgodbe in obupnih igralcev, ki so posodili glas, mi je bila igra všeč. Predvsem to, da lahko uporabiš več pristopov v misiji in da ni tiste linearnosti.
 
Moja ocena 7/10.
Že od nekdaj sem bil ljubitelj dirkaških iger in simulacije, vendar se nikoli nisem spravil, da bi si kupil volan. Razlog za to pa so dokaj visoke cene volanov (če hočeš nekaj kvalitetnega), prostorska stiska, ali pa strah, da boš "vrgel" denar in zadeve ne uporabljal. Saj vemo, kako gre včasih. Nekaj kupimo, je atraktivno za teden ali dva, potem pa se nikoli več ne dotaknemo. 
 
No, ravno to se je malo manj kot dva meseca nazaj zgodilo mojemu "virtualnemu" prijatelju (dobro, zdaj mu lahko rečem že pravi prijatelj... @Cpt-Altekk). Kupil je volan, malo sprobal in potem ga je zamikalo, da bi si kupil PC za igre (šok!), tako, da je volan bil naprodaj in jaz sem takoj zagrabil. 
 
Gre se za volan znamke Logitech, model G29, ki je bil posebej zasnovan za "current-gen" konzole (Playstation 4 in Xbox One). Različica za Xbox je poimenovana G920. Praktično identična zadeva kot G29, le da so ji odvzeli nekaj gumbov. Gre za nekakšno mešanico modela "Driving Force GT", ki je bil narejen prav za konzole in modela "G27". Oba volana (G29 in G920) sta kompatiblna tudi s PC.
 

 
Na volanu se nahaja 14 gumbov in 24-točkovno vrtljivo stikalo. Kontrolni gumbi so lepo razporejeni. Pravtako so na volanu vsi gumbi, ki jih najdemo na Dulashock 4 kontrolerju. Se pravi, da z volanom z lahkoto upravljamo celotno konzolo. 

 
Volan je narejen iz kakovostnih in trpežnih materialov, kateri bodo sigurno podaljšali življensko dobo. Odlikuje ga tudi lep športni izgled.  Mogoče bi lahko bil malenkost večji. Ogrodje volana je iz aluminija. Volanski obroč je oblečen v usnje, ki je ročno zašito in omogoča dober oprijem. Spodaj je volan odrezan (športni, atraktivni izgled). Na vrhu obroča je markacija, za lažje orientiranje, v katero smer je obrnjen volan. Volan ima rotacijo 900 stopinj, kar je več kot dovolj, če ne igrate Farming Simulatorja ali kakšnih Truck simulacij. Zanimiv dodatek je tudi LED indikator, ki vas opozarja na pravočasno prestavljanje.  Volan lahko pritrdimo na rob mize z dvema sponama ali pa z vijaki. Spodaj so pripravljeni navoji za pritrditev (ali pa oboje na Wheel Stand Pro). 

 
G29 ima "Dual-Force Feedback" motor, ki omogoča natančen in realističen občutek vožnje. Njegovi spiralni zobniki pa poskrbijo za manjši hrup in vibracije. Dual Force Feedback posreduje ogromno informacij, kako se obnaša avto na progi. Od prekrmiljenja do podkrmiljenja, oprijem pnevmatik, grbine na cesti, občutek hitrosti (hitrje kot greš, volan postane trši)... Motorji so relativno tihi. Na trenutke malo bolj zaropotajo ( če npr. zapelješ iz proge v "sand trap" ali pa imaš bližnje srečanje s steno ali drugim avtom). Sam igram večinoma s slušalkami na glavi, tako da mi to ni preveč moteče. 

 
Stopalke so pravtako kvalitetno narejena. So iz nerjavečega jekla z majhnimi gumijastimi blazinicami, ki omogočajo boljši oprijem. Občutek ob pritisku je kot pri pravem avtomobilu. Stopalka za zavoro je lepo trda, plin in sklopka pa mehkejši. Vse to pripomore k bolj realističnemu občutku v igri in omogoča natančno pospeševanje, zaviranje in prestavljanje. 

 
Vse skupaj je enostavno za namestitev. Na Playstation 4 pa je dejansko "Plug and Play", nobenih komplikacij. 
 
Trenutno so za G29 na Playstation 4 uradno podprte naslednje igre: 
Asseto Corsa Dirt Rally  Driveclub F1 2015 in F1 2016 Farming Simulator 15 in 17  Project Cars  WRC 5   
Sam sem sprobal Asseto Corso, F1 2016 in Project Cars (kateri posvečam največ časa) . Imam tudi DriveClub in Dirt Rally, vendar še nisem uspel stestirati volana na omenjenih igrah. Project Cars je pa popolnoma optimiziran za G29. Pri nobeni od naštetih iger, ki sem jih sprobal, ni bilo težav. Edino pri Asseto Corsa, je Force Feedback občutno bolj nežen (tudi pri največjih nastavitvah) za razliko od Project Cars. Pri F1 2016 pa ni bilo potrebe po nobenih nastavitvah Force Feedbacka. Že v štartu perfektno. 
 
Logitech G29 je super  "začetniški" volan. Kvalitetno narejen, popolnoma optimiziran za Playstation 4. Mogoče so cene malo previsoke za občasne "dirkače" (399 USD, 300EUR). Še ena negativna stvar je, da za razliko od G27, ročni, 6-stopenjski menjalnik na voljo z doplačilom in ne pride v paketu (stane okrog 50 EUR). Je pa totalni "game-changer". Ko enkrat probaš, ne voziš več na gamepad. Če ste ljubitelji dirkačin in še niste probali vozit na volan, resnično priporočam. Čisto drugačno doživetje kot na gamepad-u. 
 
Dosti nas je, ki igramo igre na konzolah, kar pomeni, da smo lepo zleknjeni na kavču in strmimo v televizijo. Kam potem postavit volan ? No, tukaj nam priskoči Wheel Stand Pro. Zložljivo ogrodje, na katerega pričvrstimo volan in pedala, je pa hkrati stabilno in zložljivo, da nam po igranju ni v napoto. 

 
Wheel Stand Pro sem naročil iz uradne strani, dobil v 7-ih dneh. V paketu dobil vso potrebno orodje in vijake za montažo. Sestavi se v 5-ih minutah (jaz, ko nisem najbolj spreten sem rabil 10 min.) V ogrodju so vse luknje pripravljene, tako, da volan samo lepo postaviš in privijačiš. Dimenzije stojala so 56cm X 35cm X 13cm (zloženo stojalo). Stane malo več kot 100 EUR. Marsikdo bi rekel, da je cena previsoka za "kup" železa in da bi sami "zašvasali" to skupaj, vendar meni osebno ta element zložljivosti in možnost pospraviti zadevo pomeni veliko. Pa še estetsko lepše izgleda.

 
Marsikdo si ne more privoščit "Full Race Cockpit", zaradi visoke cene ali prostorske stistke, Wheel Stand Pro je pa cenovno ugoden in še možno ga je pospravit, tako, da ga priporočam in občasnim "dirkačem" in tistim, ki so malo bolj zagreti za ta žanr. 
 
Opis filma je spisal uporabnik @Clicky, ki se je udeležil Videotopove predpremiere filma v Kinu Bežigrad.
 
            Film o eni najbolj znanih gamerskih franšiz je bil dolga leta v začaranem peklu  produkcije, podobno kot zelo uspešni Deadpool pred njim (kateri je plezal na plano kar od leta 2004 do letos), dokler niso odgovorni končno dali zelene luči za snemanje filma Warcraft. Film, ki temelji na zgodbi video iger istega imena je pretekli teden končno dosegel  kino dvorane, vprašanje pa je, če je bil vreden čakanja?
           
            Zgodbo o boju med Hordo in Allianco smo v slovenskih kinih videli med prvimi državami na svetu. Film nam najprej predstavi svet orkov, ki želijo preko portala, za čigar delovanje mora čarovnik Gul’dan darovati duše ujetnikov, preiti na nek neznan svet. Ker imajo omejeno moč za delovanje portala, najprej skozenj zakorakajo le najmočnejši izmed bojevnikov, za katere so določili, da so tega vredni. Med njimi je tudi Durotan z njegovo nosečo spremljevalko, ki služi kot glavna vloga filma s strani orkov.  Tukaj nastopi en izmed problemov zgodbe, saj film ne razloži dobro zakaj točno orki migrirajo na drug svet. Ko prestopijo v Azeroth, začnejo z uničevanjem vasi in iskanjem čim večjega števila ujetnikov, katerih duše bodo služile kot gorivo za prestop celotne horde iz njihovega umirajočega sveta na ta novi svet. Seveda tega zaščitniki Azerotha ne bodo dopustili in tako pride do boja med Orki, vključno z Durotanom in vitezom Azerotha,  Lotharjem. Zgodba predstavi še druge pomembne like, med drugimi Garono, mešanko med orki in ljudmi, Medivha, čarovnika in zavetnika ljudi in pa Khadgarja, nadarjenega učenca čarovništva, ki je zapustil šolanje. Zapleti se razvijejo precej predvidljivo in tako nam film ponudi združenje nepričakovanih partnerjev, šibko in precej nesmiselno kvazi romanco, očiten zaplet zgodbe in pa konec filma, ki več kot očitno drži odprta vrata za snemanje drugega filma.     
           
            Zgodba sama je dokaj osnovna in daje jasen občutek, da je le uvod, ki želi predstaviti svet filmskega Warcrafta. Naloga filma je pridobiti dovolj novega občinstva ter hkrati zadovoljiti ljubitelje, ki bodo še najbolj kritični do videnega. Tako, kot Batman VS Superman, si v tem vidiku postavi pretežko nalogo, saj je pri obeh rezultat vsiljena predstavitev glavnih likov s premalo predzgodbe, zgodba stlačena v časovni okvir filma in pa na čase zbegan potek zgodbe.
           
            Film je precej težko oceniti, saj niha od slabih do dobrih točk. Zgodba se kar drži izvirnika iz iger, čeprav so sem in tja večje ali manjše spremembe, ki bodo ljubitelje zelo zmotile, postreže pa nam s kar nekaj tako imenovanimi “easter eggi”, kot se spodobi za film, ki temelji na prednarejenim vesoljem z obstoječo bazo ljubiteljev in privržencev. Igralci po večini dobro predstavijo svoje vloge, osebno me je zmotila le Garona, ki je glede na to, da ima v sebi orkovsko kri, bila precej lesena. Morda med najbolj impresivnimi deli filma je CGI, saj film izgleda resnično dobro do najmanjših detajlov in premikov mišic na orkih. Dobra stran Warcrafta je, da bodo v ogledu uživali tako znanci, kot tisti, ki popolnoma nič ne vedo o igrah, saj ima pridih pustolovščin v stilu Gospodarja Prstanov, od gledalca pa ne pričakuje obširnega predznanja. Morda bi celo lahko rekli, da bodo ob ogledu bolj uživali pravzaprav slednji, saj se ne bodo obremenjevali s spremembami v znanih stvareh.
           
            Če upoštevam tako pozitivne in negativne stvari, se veselim nadaljevanja. Film je bil zabaven ogled in ga brez problema priporočam tudi drugim. Za povabilo bi se rad zahvalil Videotopu in Konzole Slovenija, pri katerih so mi omogočili ogled filma na predpremieri v vedno odličnem Kinu Bežigrad.

K.Š.
 

 
Slike iz dogodka: Predpremiera filma Warcraft
 
Beyond Eyes je igra, ki je mojo pozornost ujela na lanskem E3 kot "on Xbox first" ekskluziva. Ne vem, očitno imam navado, da me drugačne igre precej pritegnejo in Beyond Eyes je definitivno drugačna.

Zgodba nam v slikanicah prikaže predzgodbo. 10 let stara punčka Rae v nesreči z ognjemetom izgubi svoj vid. Deklica je travmatizirana in se boji glasnih zvokov, javnih mest in le redko kdaj gre iz hiše. Edini kotiček zaupanja zunaj ji ponuja domači vrt. Tam sreča muco Nani in kmalu postaneta BFF. Nekega dne, muca izgine in Rae se kljub težavam odloči zapustiti vrt in poiskati svojo Nani. In tukaj se igra prične.

Igranje je sila enostavno. Uporabljamo le desno gobico za premikanje slepe punčke, levo gobico za premikanje (panning) pogleda in v moje primeru igranja na PS4, gumb X kot action ukaz. Le tega redko uporabljamo, saj v igri ni kaj prida za početi. Akcija? Hja, potem kar pozabi na to igro.

Igra spada v tako imenovano zvrst walking simulatorjev. Hoja in raziskovanje sta osrednji mehaniki igre. Ker gre za slepo punčko, je tudi hoja temu primerno počasna. Na začetku je pred nami praznina - bel zaslon in s hojo odkrivamo svet. Ob tem se nam v zelo lepem in pisanem videzu vodenih barvic, sproti izrisuje na novo odkrita okolica. Nekoliko ta mehanika spominja na The Unfinished Swan, ampak je vseeno precej drugačna. Praznina predstavlja punčkino slepost, pisan svet pa njeno domišljijsko predstavljanje okolice, ki jo občuti.
Ker se slepi ljudje večinoma nanašajo na zvok, je v igri prav ta element osrednje poudarjen. Na primer zvoki stopinj so izostreni in zelo poudarjeni. Če zapreš oči, lahko razločno ugotoviš po čem Rae hodi - blato, luža, les, trda podlaga,... Mogoče zna na začetku nekoliko motiti, saj so zvoki precej glasni, ampak enostavno pašejo v samo tematiko igre.
Vendar v igri ni vedno vse tako kot izgleda oz. se sliši. Določeni zvoki iz daljave dajejo drugačno podobo in komaj ko se zvoku približamo ugotovimo za kaj se gre.
Po moje je osrednja ideja zelo dobro narejena in dobro predstavlja tematiko igre.

Zgodba iskanja muce je ves čas prisotna skozi igro. Vsake toliko se odvije prizor, ki razkrije kje se je Nani potepala. Rae namreč ves čas "čuti" kje je muca hodila in ji sledi. Iz daljave vsake toliko slišiš mačje oglašanje, kar je indikator, da si na pravi poti.
V igri gre za zelo izrazito svetlo - temno tematiko, ki se ves čas izmenjuje v igri. Konec koncev Rae premaguje svoje strahove, vendar nanje ob glasu Nani kaj hitro pozabi.

Igra je precej kratka - cca 90 minut igranja in nato še 90 minut, da pobereš vse trofeje.
 
Še nekaj na temo kaj mi ni bilo všeč oz. bi lahko bilo bolje izvedeno:
Škoda da se avtorji niso bolje poigrali z mehaniko zvoka. Na primer izziv bi bil, če bi naredili odseke iger, kjer bi lahko igral le preko zvoka, vizualnost pa bi bila izključena. Torej igranje le tako kot večinoma slepi lahko občutijo okolico. Upravljanje hoje je včasih pravi pain in the ass, saj se velikokrat kam zatakneš. Hitrost hoje. Ob prvem igranju me ni motila počasnost hoje, ampak ko enkrat preobrneš igro, potem bi bila zelo dobrodošla možnost hitrejše hoje. Zvok korakov je na čase grdo nesinhroniziran z animacijo. Dolgi loading časi. Nalaganje posameznega poglavja traja enostavno predolgo za tako nezahtevno igro. Kratkost. Ponavadi me to ne moti, ampak igra bi z vsaj malo domišljije lahko hitro bila daljša brez ponavljanja.
Če potegnem črto, tole ni odlična igra, niti zelo dobra ne. Je zelo amatersko narejena igra. Manjka ji precej dodelave, da bi dobila poseben status v moji zbirki preigranih iger. Je ena izmed iger z dobro idejo in izvedbo, ki ji manjka spoliranost.
Vidi se, da za igro ne stojijo gore denarja in da so razvijalci (Tiger & Squid) majhen skupek začetnikov, ki so začetniki v svetu ustvarjanja iger. Kljub enostavnosti igralna mehanika peša, animacije bi lahko bile bolje narejene, zvok bi lahko bil bolj natančen, grafično bi igra lahko bila boljša,... Ampak v tej igri je vse to sekundarnega pomena, bistveno je namreč sporočilo igre. In tukaj igra zadene v polno.

Še video igranja. Žal me je YouTube zeznil in komaj po preigrani igri javil, napako pri streamu. Tako sem nato posnel le lovljenje še preostalih trofej, ki pa zahtevajo skorajda celotno ponovno preigranje.
 
 
Televizor! Pri izbiri televizorja imam vedno težave in ko ga kupim upam, da sem izbral ta pravega. Pol leta nazaj mi je crknil (že drugič ista napaka, prvič po dveh letih sem lahko uveljavil garancijo in je zdržal naslednje dve leti, drugič je bil samo še za v smeti) moj sicer odlični plazmatski Samsungov televizor PS51D550, takrat sem ga izbral zaradi nizkega vhodnega zamika 16ms (input lag), števila priključkov (4xHDMI) in pa seveda tudi ugodne cene glede na velikost. No velikost se izkazala za rahlo problematično, ker mi je na polici primanjkovalo prostora za konzole in sem k sreči PS3 lahko potisnil pod TV.
 
Tako sem ostal brez oziroma sem se nekako prebijal s starim 32" LGjevim LCD-jem (ki se še vedno dobro drži, nekateri ste ga spoznali na prvi ČajankiTM ) vmes pa sem čakal na nekaj ta pravega.
 
 

Za cilj sem si zadal, da mora biti malo manjši, 
velikost nekje 47-50",
mora imeti vsaj 4xHDMI vhode,
čim manj zamika (input laga).
 
Najtežje se je bilo sprijazniti s tem, da plazme ne bom več dobil, pač ni jih več, pika. 4k sem se odločil, da ne rabim, niti en vem če ima smisel, 3D me ne gane, ime/brand ni bistven... in sem iskal, brskal, spremljal kaj bi bilo tisto ta pravo, ali so bili čisto predragi ali prveliki ali jim je manjkalo vhodov, če pa je že bilo vse to je bil pa lag prevelik.. potem sem pa na forumu revije Joker mn3njalnik, v debati registriral priporočilo uporabnika Trockega za Sony KDL-48W705C, ne vem kako se mi je do takrat vedno izmuznil iz radaraja, ampak specifikacije so nakazovale točno to kar sem iskal:

Velikost check
število HDMI vhodov check
zamik glede na teste 12ms check
cena ugodna, okoli 600€ check
bližina dobavatilja ACS 100m od doma check
 
Stekla je akcija in kmalu je bila škatla doma; najprej je bilo potrebno pritrditi stojalo, ki je edini minus pri tem modelu. Zakaj, namreč zelo nizek je, tako nizek da niti WiiU ne spraviš pod televizor, kar pomeni, da moraš imeti dovolj prostora ob strani, si omisliti podstavek ali pa ga montirati an steno. Plus, ki ga prej niti nisem omenjal, pa je vseeno pomemben je nizka poraba ima oznako A++ (standardna nastavitev ima porabo 46W, živahna 92W)
 
 
 
 
Zadaj in ob strani so priključki:
optični audio izhod, AV SCART in komponentni/kompozitni vhod (če še kdo to uporablja za kakšno starejšo konzolo), antenski RF in IF vhod, Ethernet, HDMI (3x zdaj, 1x ob strani), ob strani sta še 2XUSB vhoda in izhod za slušalke. Vgrajeno ima še anteno za brezžično povezovanej na internet, za povezovanej s pametnimi telefoni in npr. za Sonyjev brezžični nizkotonec.
 

 
Brez težav sem priklopil skoraj vse konzole direktno na TV, vseh je sicer vseeno preveč in imam k sreči še en HDMI razdelilec na ojačevalcu (PS3/PS4/WiiU/X360/Ouya + set top box)
Sledilo je priklapljanje kablovja in spoznavanje z daljincem. 
 

 
Sami meniji in upravljanje z daljincem se mi zdi rahlo okorno ali pa se še nisem navadil, ob zagonu je potrebno počakati kar nekaj sekund, da postane televizor odziven na ukaze, ima pa televizor cel kup funkcij od prikaza sporočil iz Twiterja, do snemanja na USB naprave, verjetno kakšne funkcije v tem času sploh še nisem odkril, ker itak tisto najpomembnejše je igranej iger... pri tem pa se izkaže odlično, zaznal nisem praktično nobenega zamika, kvaliteta slike se lahko meri s tisto na plazmi, morda mi je celo bolj všeč, verjetno pa je to tudi posledica pred tem uporabe starega LG-ja
Še glede zvoka, po pravici povedano me ne gane, je čisto OK mogoče celo odličen, ampak, če imaš montiran hišni kino s prostorskim zvokom na katerega pelješ optični kabel iz TV-ja potem ga vgrajeni 10W težko prekosijo. Na gumbu "Audio" en malo pogrešam funkcijo preklopa med TV zvočniki in zunanjimi, ko želiš spremeniti zvočno kuliso, se pač prebiješ čez menuje.
Televizor me je popolnoma navduši, razen podstavka nimam kakšnih res večjih pripomb, dizajn mi je všečen in ga toplo priporočam vsakemu konzolarju, ki si želi za relativno nizko ceno dober televizor za igranje iger, seveda se odlično izkaže tudi pri gledanju filmov, za ljubitelje nogometa ima še posebno funkcijo in direkten gumb na daljincu "footbal" ki, nekaj spimpa prikaz tako, da ob gledanju nagometa še bolj uživamo.
 
Tale TV nikakor ni najboljši med vsemi televizorji ni 4k, ni zakrivljen, nima 3D, ni zelooo velik... se mi pa zdi, da je pa najbolj optimalen glede na namen in ceno za nas, ki so nam igre hobi in veselje.
 

 
Ker se nimam za nekega TV eksperta, vem pa kaj mi je dobro, dodajam za tiste, ki jih zanimajo ostale tehnikalije še zunanje povezave:
 
Uradna Sonyjeva slovenska stran za serijo W70C link
Uradni Sony prodajalec ACS link,  sebi najbližjega najdeš preko Sonyjeve strani link
 
Trustedreviews.com recenzija manjšega modela KDL-42705B (ne vem sicer, če tisti b na koncu kaj bistveno spremeni)
 
 
Expert, nemški YT kanal
 
Še ena predstavitev
 
 
Za razliko od že ustaljene KSi ekipe, ki se je tudi letos tradicionalno podala na InfoGamer by Reboot sejem (glej članek "Semenj Bil Je Živ!"), je bil to zame moj prvi obisk igračarskega sejma nasploh. Itak sem zanj zvedel na KSi in se zaradi dobrega odziva odločil, da bi se ga tudi sam udeležil. Ker sem iz Mariborskega konca, sem sestavil svojo KSi ekipo devičnežev igračarskih sejmov, s katero smo šli pogledat kaj so na ogled postavili naši južni sosedje.
 
Po dobri uri vožnje z avtom, nas je GPS pripeljal do vhoda Zagrebačkog velesajma. Kul, ampak kje parkirat? Itak je trajalo še dodatnih 15 minut brezupne vožnje po prezasedenih in neurejenih parkiriščih, nakar smo končno našli svoj prostor ob nogometnem igrišču, ki je tik ob sejmišču. OK, ena briga manj. Parkiramo, vzamemo nahrbtnike, požulimo vsak svoj sendvič in BAM! Smo že pri vhodu!

 
InfoGamer by Reboot je bil jasno nakazan z ogromnim plakatom pred zagrebškim velesejmom, kakor tudi s smerokazi, ki so te usmerili do vstopne hale.

 
Prva hala je bila najbolj zanimiva, saj so v njem bili najbolj udarni naslovi in razstavljavci.
Ubisoft je bil prisoten s svojim pred kratkim izdanim londonskim morilcem AC:Syndicate in prihajajočo taktično streljačino TC Rainbow Six Siege (ravno sedaj poteka beta!).

Siege je tekel na XO, za zvok pa so poskrbele slušalke Astro A40.

 
Activision je seveda pokazal še vroče izdan CoD:BO 3, zelo rokovskim Guitar Hero Live boothom (jup, celo efekti z meglo so bili) in novo verzijo Skylanders-ev.

*doda sliko tipičnih CoD igralcev* .

 

 
Konami je imel MGS 5 kotiček s carskim Snake kipom, postavljenim sredi odličnega ozadja. Aja, pa ovna pripetega na deport balon (enako kakor je to dejansko mogoče v igri).

 
Sosednji booth je bil PES 2016, žal je z moje strani dobil največ interesa brezplačen namizni nogomet. Nikakor nisem bil edini.

 
Bethesda s svojim Fallout 4, ki je bil PC only. Zraven se je sponzorko priliznil še Kinguin (king + penguin) - kinguin.net. Gre za spletno štacuno, ki konkurira Steamu in Originu.

 
Starcraft 2 je imel že igrabilen Legacy of the void stand alone expansion.

 
Xboxa na samem prizorišču ni bilo... ali pač? No, reklamno definitivno niso bili prisotni. Bilo ni niti enega samcatega Xbox plakata, letaka ali napisa. Ni čudno da potem ni tako popularen pri nas. No, Xboxi so vseeno bili. Igralen je bil Halo 5 (če si seveda sam ugotovil da gre za Halo 5 - nikjer ni bilo napisa ali plakata za katero igro gre). Le ta je bil igralen na štirih ukrivljenih in z zavidljivo diagonalo velikih Samsungih. Manjkali niso niti zelo glasno nastavljeni sound bari enake znamke.

 
Square Enix je imel na osmih zaslonih igrabilno Laro v svoji zadnji in ponovno še sveži izvedenki: Rise of the Tomb Raider. Ponovno je igra tekla na XO, ampak to si izvedel šele takrat, ko si pogledal kaj je nameščeno pod TV mizico. Xbox reklama je ponovno žal izvisela. Škoda je tudi, da niso bili ti TVji malenkost bolj pametno nastavljeni. Imeli so namreč svinjsko velik input lag, ki je močno kvaril igro.

 
Ukrivljeni zasloni, teh je bilo kar nekaj. Tudi še klasični (beri: neukrivljeni), so bili prav zavidljivih mer. Pozabili niso niti na sound bare, ki so pri večini novih TVjev nuja zaradi poraznih vgrajenih zvočnikov. Samsung se je resnično na veliko izprsil.

 
PlayStation je bil močno prisoten!

 
Imel je kar nekaj s plavo porisanih PS4 štantov, na katerih je tekel Driveclub Bikes, klasični Driveclub v navezi z volanom in športnim sedežem, The Talos Principle, CoD:BO 3, AC:Syndicate, Tearaway: Unfolded, Uncharted Collection in SW: Battlefront (alpha). PlayStation žal ni imel Uncharted 4 multiplayer demota.

 
Dejansko je smešno tole... Več je bilo XO konzol, vendar ni bilo niti ene same reklame zanj. PS4 konzol je bilo manj, vendar je imel PS ogromno reklam. Celo jumbo plakat je bil iz njihove zadnje oglasne kampanje!

Tukaj pa še kako so ga snemali:
 
Žal so PS4 promo stojnice imele popolnoma zguljene leve gobice na kontrolerjih. Tudi desne gobice so bile boge in so nujno potrebovale zamenjavo. Kaj to... eden izmed kontrolerjev kjer se je igral CoD:BO 3 je imel uničeno levo gobico (zraven seveda popolne oguljenosti). Premikanje lika v MP je bilo nemogoče. Občasno je prijel le šprint (klik na gobico). Bi pričakoval bolj vzdrževane promo postaje. Očitno so imele za seboj že res veliko kilometrine.

 
O Nintendotu pa sploh ne duha ne sluha (razen v retro kotičku v drugi hali, več v nadaljevanju).

V tej taisti glavni hali je bil prisoten tudi Alienware. Prikazane so bile njihove parne mašine (Steam Machines), ki so bile za "diranje".

No, listek je nato ob slikanju bil hitro odstranjen iz strani prijaznega osebja.

Luštne in močno zverce, ampak po moje predrage. Alienware je imel tudi svojo konferenco s predstavitvijo prenosnikov in Steam mašin, ter na koncu še giveaway.

Hrvaška enota Game-World-a je prodajala majice, zbirke in ostali material.

 
Bolano dobra Warcraft figurica na Reboot štantu:

 
Aja, svoj sicer majhen, ampak s slamo dobro postiljan, kotiček je imel Farming Simulator 15. Zadnje čase precej popularna simulacija, ki je bila tudi na Rebootu redno oblegana. Še je upanje za prihodnost slovenskega kmetijstva.

 
LG je imel za preizkus postavljen svoj novi volan: G29. Njegove miške, tipkovnice in slušalke pa je bilo možno preizkusiti ob igranju CoD:BO 3 na PCjih.

 
HTC Vive (Steam VR očala znamke HTC)!

Ob 20 minutnem čakanju v že precej dolgi koloni, pride ven promotor in pove, da je do polovice kolone za počakat 3-4h! OK, itak ni imelo smisla čakati. Škoda, ker sem največ od celotnega sejma pričakoval ravno pri teh očalih. Žal...

 
Kaj blizu Vive očal so bila Samsungova VR očala. Zaradi večje poznanosti med mladimi, je ta kolona bila sestavljena iz te (mlajše) generacije.

Zgleda da je reklama kar realna. 

 
Na čisto drugem koncu sejma je bil v kotu tudi Oculus DK2, ki je tak isto imel konkretno čakalno vrsto.

 
Eno celotno steno je zavzemal ogromen zaslon z odrom. Na njem so se dogajali giveawayi (majice, zapestnice, postri,...), predstavitve (Alienware) in cosplay tekmovanje. Bilo je par res kul kostumov.

 
Največji minus celotnega sejma je bil najbolj viden ravno v tej osrednji hali: frocovje. Praktično vse malenkost bolj popularizirane igre (CoD, Assassin's Creed, Fallout 4,...) so bile nabito polne zaradi najmanjših udeležencev. Ni problem, ker so delali gužvo, je pa težava, ker nikakor niso hoteli odnehati igrati in predati kontrolerja/miške in tipkovnice naslednjemu v vrsti. K sreči so pri določenih štantih bili nadzorni, ki so jim povedali, da morajo dati priložnost tudi drugim. Žal je teh bilo premalo. Nisem edini, nekaj razočaranih nad to situacijo je pisalo kar na Rebootovo FB stran. Ob čakanju na TC Rainbow Six Siege, je moral nadzorni z veliko muko odstraniti nenasitnega mladiča.
Zanimivo da jih ni bilo toliko na Starcraft 2, Rise of the Tomb Rider, Halo 5, MGS5,... Hmm... očitno te igre še niso dovolj "kul".
 
Druga hala je bila namenjena indie razvijalcem. Ene par je bilo res močnih, ki so se lepo razkomotili s svojim obsegom zajetega prostora.

Ampak je bilo precej te hale še vedno neizkoriščene. Sem pričakoval več indie rastavljalcev, še posebej sedaj ko so mobilne aplikacije tako močno na pohodu.

 
Pri vseh štantih je bilo pa takole... čim je bilo kaj zastonj ali pa kakšna nagradna igra, že se je folk gnetel. En indie štant je zelo dobro izkoristil to situacijo. Pod pogojem da si igro preigral na določeni težavnosti, si dobil neko nagrado. Na najtežji težavnosti, si na primer osvojil majico. Imeli so par tablic ter prijaznih promotork in že se je na veliko igralo. Itak je gužva privlekla nov folk in posledično je ves čas sejma bila tam gužva, medtem ko so drugi indie štanti zavidljivo samevali.

 
Nato je sosednji štant uporabil skrivno orožje: 4 mične gospodične lepo zrihtane. Tapkanje po ekranu je bilo takoj čisto mimo, saj so oči moške populacije skenirale brhke ženske postave.

 
Veliko pozornosti je prinesla tudi ogromna tablica. Enostavno te je kar klicala, da jo preizkusiš.

 
Freaking huge projektorji pri dveh indie razstavljalcema.

 
Aja, mobilne aplikacije so pritegnile tudi cosplayerje.

 
Naslednja hala je imela kar dva Bumblebeeja... ummm... mislim rečt rumena Camarota s Transformers logotom.

 
Zraven so bili postavljeni volani s športnimi sedeži in neko dirkačino (mogoče Project CARS?). Idealno za vse ki radi varno dirkajo.

 
Pri teh istih se je našel tudi en hudo dober PC mod, ki je pritegnil pogled marsikoga, ob pogledu na specifikacije pa je milo rečeno zastal dih. K sreči so gledalcu prizanesli in izpustili ceno iz letaka s specifikacijami.

 
Priznani domačini - Croteam, so delali reklamo za njihov najbolj znani produkt - Serious Sam in novotarijo na konzolah - The Talos Principle.

 
En kotiček je zasedala reklama za Nordeus Hackathon 2015 - nordeushackathon.com

 
Nato so sledili štanti, kjer so prodajali razno PC opremo.

 
Freaking Huge PC ohišje!

 
Našel se je prostor celo za tiste, ki so željni znanja kako ustvariti igro.

 
Precej obiskan je bil bar za osvežitev s pijačo ali kaj malega prigriznit.

 
Street Figter!

 
Pa ponovno Alienware, tokrat z možnostjo nakupa. Od prenosnikov, do novih kot Zdenka sir oblikovanih PC ohišij. Da sem ugotovil, kje to trikotno ohišje skriva svoj prostor za diske, sem potreboval dlje, kot sem to pripravljen priznati.

 
Retro štant je bil dolgo za gledat.

 
Prav smešno je oči vreči na še pred kratkim aktualne mobilnike, sedaj pa so že v retro kotičku.

 
No, imeli so tudi predhodnike mobijev - slušalke privezane na prav ogromen cigel.

 
Tudi danes izumrli dlančniki so bili zanimivi.

 
Kar zmrazi me ob misli, da bi moral na mobitel posebej priklopiti kamero. No, včasih je to bilo normalno, slike pa so bile kljub velikosti res boge.

 
Nekaj starih, že napihnjenih baterij.

 
Compaqov "prenosnik" z disketnim pogonom in za današnje razmere prav gigantskimi robovi okoli ekrana.

 
Vse generacije Gameboyev na enem mestu!

 
Tudi za retro Sabrino se je našel prostor v vitrini.

 
Programabilni kalkulatorji - TI, HP in Commodore

 
Wolfenstein 3D na retro PCju.

 
Retro arcade mašina.

 
"Kineske kopije iPhona"

 
James Bond kolekcija mobitelov

 
iMac, takrat še v pisanem ohišju

 
Worion nova porototipna namizna igra

 
Namizne igre:

 
Kul je bil BeeBit oddelek zraven retro razstave, kjer so bile nekajbitne retro ikonice narejene iz majhnih stopljenih okroglih koščkov plastike.

I'm Groot!

Evo Zelda... ups... mislil sem Link! 

Imajo tudi svojo FB stran: facebook.com/bee8bit
 
EKWB - SLO podjetje, ki se ukvarja s komponentami za vodno hlajenje za računalnike - O njih je na dolgo spisano v zadnjem Jokerju (št. 268). So pa resen player v svetu vodnega hlajenja. Imeli so tudi par zanimivih PC ohišij.

 
3D print je imel eno stojnico.

Func fact: Ta zobnik je bil sprintan v celem in se ga ne da razstaviti brez uničenja.

 
V zadnja hala pa je bila več ali manj namenjena tekmovanju v igrah aka e-igram. CS:GO, CoD:MW, FIFA, PES.


 
Možno je bilo preizkusiti in kupiti električni monocikel.

 
Med drugim je tukaj svoje mesto najdel Fiction Island. Malo čudno, saj je bil edini prodajalec v tej hali.

 
Po vsem tem napornem hojenju je bil k sreči pri roki KFC. 10 minut hoje in že sem si lahko privoščil sveže pohano. Nekaj kar v naši majhni državici še nimamo (žal enako kakor tudi tako razsežnega gaming sejma).

 
KSi član matej1990 uspešno razdevičen na svojem prvem igračarskem sejmu in to s polnim želodcem! 
 
Močno priporočam obisk vsem, ki jih vsaj malo zanimajo igre, računalniki ali namizne igre. Drugo leto definitivno ponovim. Sejem je res vreden ogleda in sem bil nad njim prijetno presenečen.
 
Pa upam da mi drugo leto uspe slikanje skupaj z že utečeno KSi Reboot ekipo.

Hm... kje začet! Ja na začetku, ane!
 
Na začetku ni bilo nič, potem je Bog... err... tole bi predolgo trajalo... dejmo to povedat takole: ponovno smo se, zdaj že tradicionalno KSi-thi (natančno trije KSi-thi in ena KSi-čka) dobili na odpravi v balkansko igričarsko Meko, torej Zagrebški Rebootov sejem Infogamer. Letos se je zgodil med 11. in 15. novembrom. Padla je odločitev da gremo v nedeljo 15., ko se odvija tudi ena bolj zanimivih reči na sejmu - Cosplay tekmovanje (dobra odločitev ker v soboto je bila baje peklenska gneča in so obiskovalci dihali na škrge).
V isti postavi kot že preteklo leto, torej Morkee, Bleki, Jackobi in moja malenkost, smo v nedeljo zjutraj ob 8:30 zajahali Blekijevo modro Hondo ups pardon Toyoto... errr Nissana... ma kaj jaz vem nek japonski old-time avto (tole nevednost bom še plačal)... pač voz z res kul lučmi s katerim smo oddrveli pustolovščini nasproti.

 
Prvi postanek je bil na počivališču Starine (ja itak to ni bilo naključje), kjer smo se napojili s kofeinom in napolnili rezerve hrane in tekočin v nahrbtnike. Na sejmu mimogrede postaneš lačen in žejen.

 
Čez mejo in do parkirišča je šlo tekoče kot le lahko. Parkirali smo na našem standardnem skrivnem zastonjskem mestu v bližini Zagrebačkog velesajma oz. po domače Ljubljansko razstavišče x2.
Jackobi si je za letos zamislil projekt poročanja v gibljivih slikah in se temu primerno oborožil s kamero stojalom, lučkami,... Itak smo potem vse razen kamere pustili v avtomobilu, ker komu se pa da to vse to nositi LOL.

 
No na koncu mu je kljub tehničnim težavam uspelo posneti kar nekaj materiala s ta pravo kamero, en del vsebine bo prispevala Call of duty tactical camera en del pa fotoaparati in telefoni, kaj točno in kako bo izpadlo bomo videli, ko uspe vse zmontirati in objavit. Dražilnik je že na voljo!
Namig: med drugim smo posneli pogovor s Cro teamom in ustvarjalci igre Battle fur bamboo.
 
Na meni pa potem ostane foto safari!
 
Sejem kot ga poznamo je bil letos še večji. Dodali so še eno veliko dvorano in prisotnih je bilo kar nekaj velikih imen igričarske scene: Sony, Activision, Blizzard, Gamepires, Konami, Ubisoft, Warner Bros. Interactive Entertainment,...
 
Pred vhodom nas je pozdravil pano in stojnice s hrano. 

 
Najprej smo od prikupnih deklet prevzeli akreditacije.

 
Razpored po dvoranah je bil takšen:
   
 
Ob vstopu je hitro padel v oko veliki oder, takoj zatem pa Sonyjev paviljon, kjer so me drugim premierno prikazovali Star Wars: Battlefront.


 
...v isti dvorani se je razkazoval še Tomb Raider na Xbox One, Fallout 4, Rainbow Six Siege, Samsung VR, Guitar Hero Live, Simulacija kmetije...


 
...stojnice so ponujale originalne majice, kipce in ostalo robo povezano z igrami...




 
...razvijalci so z veseljem poklepetali o svojih igrah...

 
...obiskovalci pa so jih z navdušeno preizkušali...





 
...retro kotiček ni izostal...


 
...kot tudi ne namizne igre... 

 
...analogne igre...

 
...oči si si lahko spočil na mičnih hostesah in cosplayerkah...

 
...glavni dogodek v nedelje je bil tekmovanje v Cosplayu - predstavitev doma izdelanih kostumov na podlagi likov iz risank, iger, filmov, stripov...

 
Jackobi v akciji s kamero...

 
Komisija glasuje za najboljši kostum...

 
"tekmovalci" čakajo...

 
...občinstvo čaka...

 
in znani so rezultati...
 
3. mesto

 
...2. mesto

 
...in zmagovalka

 
Z zaključkom in vrhuncem sejma se je počasi tudi bližalo naše slovo do naslednjič. Prisotni smo bili skoraj od 11-18h. Videli smo zanimivosti, se pogovarjali z različnimi ljudmi in predvsem smo preživeli dan v neki drugi dimenziji. Vmes smo seveda poskrbeli tudi za zdravo prehrano, saj KFCja nismo izpustili! 

 
V glavnem sejem bil je živ! Nisem omenil tekmovanja v PC igrah, v izdelovanju iger, v retro igrah, predstavitve "master race" pošastnih konfiguracij... zato še par fotkic od tam...
 

 
Slej kot prej se je treba posloviti. Upam da teh nekaj slik vsaj približno da občutek kakšen je sejem in morda se nam naslednje leto pridruži še kdo. Na sejmu je bil prisoten še en KSi-th matej1990 s katerim se na žalost nismo uspeli pofočka, pa drugič.
Na koncu je Bleki zakurblal svojo japonsko zver (kar je že samo po sebi zelo vznemirljivo, zato posnetkov in fotk le tega ni) in smo se zapodili nazaj čez mejo in domov prijetno utrujeni v posteljo (ne nujno vsi skupaj v isto).
 

 
Bessie over & out!
 

Tako je, da se nam slej ko prej zgodi, da na disku v konzoli Playstation 4 zmanjka prostora. Kaj takrat narediti?
 
Ena rešitev je da sproti brišeš igre, ki jih ne igraš, druga pa, da zamenjaš vgrajeni trdi disk z novim, večjim.
 
Prve verzije PS4 so imele 500GB HDD, kar se sliši veliko, vendar pa novejše igre zasedejo mimogrede 60GB prostora z dodatki pa tudi več, novejše verzije konzol se danes dobijo tudi že z 1TB in je pred nakupom konzole smiselno razmisliti.
 
Sony je ob izidu konzole predvidel to pomanjkanje prostora in nam, kot smo bili že navajeni pri PS3, omogočil zamenjavo diska brez večjih težav.
 
Predno se lotimo menjave, je pametno narediti vsaj rezervno kopijo datotek s shranjenimi pozicijami iz iger, še bolje pa vsega kar je na disku kar na zunanjo USB enoto, ki je lahko spominski ključek ali zunanji disk v FAT ali exFAT formatu, paziti moramo le da je kapaciteta primerna količini podatkov, ki jih želite shraniti.
 
Tistim s PS+ naročnino (a je sploh kdo tak, ki ni?) je glede shranjenih položajev še toliko lažje, ker jih lahko skopirajo v oblak.
 
Postopek izdelave rezervne kopije je napisan na uradni strani: povezava (ta ista navodila bodo prišla prav še kasneje za obnovitev podatkov)
 
Ko smo poskrbeli za podatke je naslednji korak odstranitev okrasne plošče, to naredimo z rahlim pritiskom in jo porinemo v stran, še prej pa konzolo odklopite iz elektrike, da ne bo kakega šoka.
 

 
Ko je plošča odstranjena odvijemo še varnostni vijak z vgraviranim PS simbolom, ki ga poznamo iz DualShock kontrolerja.
 

 
Z rahlim potiskom izvlečemo stari disk iz vložišča, odvijemo vijake s katerimi je pritrjen na vložek.
 

 
In ga nadomestimo z novim diskom. V mojem primeru sem se odločil za hibridni Segate SSHD 1T (dobite ga pri večini trgovcev tudi v Sloveniji po ceni okoli 100€).
 

 
Zakaj hibrid, ker ima ugodno ceno, pri hitrosti pa ni bistveno slabši od dražjih SSD, vsaj pri uporabi v PS4. En primerjalni test najdeš na IGN.
 
Po zamenjavi privijemo nazaj vse vijake na svoje mesto, porinemo vložek in ne pozabi na ta lepi vijak, ki preprečuje morebitni izdrs diska iz ležišča, ter nazaj namestimo okrasno ploščo (mimogrede lahko jo zamenjamo s kakšno novo)
 
 
Video vodič, zgoraj omenjenega postopka zamenjave diska:
 
 
Priklopimo elektriko in začne se ta zabavni del…
 
Najprej namestimo Firmware, ki ga najdemo na povezava. POZOR ni dovolj "update" datoteka, ampak mora biti datoteka s celotnim sistemom »System Software«!!!
 

 
Po inštalaciji sistema je na vrsti prijava v svoj PSN račun in obnovitev/restore podatkov oz. ponovno nalaganje iger, popravkov, DLC-jev iz PSN.
 

 
Ko je postopek prenašanja datotek, ki lahko traja več ur/celo noč (odvisno od tega ali si delal celotni backup na disk ali moraš potegni vse še enkrat iz PSN), končan je to to in končno lahko uživaš v ogromno prostora in brezskrbno naložiš vse igre, ki si jih kdaj kupil... no ne pretiravat, saj zna biti tudi 1T hitro napolnjen, zato morda že prej razmisli o varianti z diskom 2TB.
 
Če se kje zaplezaš ali je morda moj opis pomanjkljiv ima Sony postopek tudi lepo opisan na svoji strani: povezava.
 
DODATEK:
Obstaja tudi opcija s kloniranjem diska, v tem primeru bi stari disk in novi disk vstavil/priklopil v osebni računalnik in naredil kloniranje z enim od programov, v tem primeru se prišpara ogromno časa, če pa to potem deluje brez težav pa ne znam povedati, ker sam tega nisem preizkusil.

 
Vsekakor je EA edini, ki kljubuje zmagovalnem pohodu Activisionovega Call of Dutya. A kljub solidnem uspehu z Battlefieldi, brez težav rečemo, da to ni ravno to, kar bi si Kalifornijski gigant želel. Zatorej so potrebovali nekaj veliko bolj udarnega, da bi zamajali trdnjavo Klica dolžnosti. Nekaj takega kot je Star Wars.
A vseeno je Battlefront uletel na trg z veliko negativnega pompa. Poslovni model okrog dodatnih map in načinov je bil prav zanikrn in Electronic Arts se je fino potrudil, da špilu naredi medvedjo uslugo. In res, le par partij je dovolj, da ugledaš prav vse mape, dočim so nekateri mode-i narejeni na hitrico. Tako te resnično prime, da začneš hruliti in se pridružiš izlivanju žolča po izdajatelju, ki ga je te dni obilo.
 
Toda! Prav to je past, da ne izkusiš enega bolj vznemirljivih naslovov te jeseni/zime. Bolj kot namreč igraš, bolj se igra začne razpirati in vse bolj uvidevaš, da so švedski razvijalci DICE znalci v svojem fohu. Škoda, da niso zgladili ostrih lusk.
Battlefront je pretežno nalinijski naslov, saj je puščavniški način zelo ohrn. Misije, kakor jih kreatorji imenujejo, so več ali manj prebijanje vse bolj uletavajoče valove ali pa najdlje sežejo do tipa: "uniči vse sovrage". Zgodbe ni, zato zaman upaš na razsvetljenstva okoli sedmega filma ali pa ozadja vojnozvezdnega univerzuma. Tudi vsiljeni co-op ne pomaga prav nič. Zatorej se skozi zelo lične menije spraviš na splet in začneš pokati po pravih igralcih.
 


Začetni občutek je familiaren. Pozdravijo te liki, v katerih rulja uživa od osemdesetih, pa tudi občutek igranja je nekako "battlefieldovski". A kljub temu je dovolj samosvoj, da te zagrabi in te ne izpusti. Začneš v prvi razvojni stopnji in odvisno od tega, kako bodeš igral, osvajaš kredite in izkustva s katerim razvijaš svojega rebela ali stormtrooperja. Najprej poskrbiš, da mu dodeliš čim boljšo (lasersko) pokalico, nakar višji kot si level, boljše dodatke odklepaš. Te so na začetku osnovne, granate, ostrostrelka. Toda kasneje ta del zablesti, ko dobiš od "jump packa", ki igri doda vertikalnost do pohitrene regeneracije, ki ti marsikdaj reši življenje. Tako imaš z dobrim igranjem dejansko prednost pred nekom na dnu lestvice, saj hitreje dobiš nadgradnje, ki prispevajo k še boljšem nažiganju. A ti nedeljec, nič se ne boj. Kljub vsem tem se uravnoteženost ne izgubi in vedno je prisoten tisti sladek filing zadovoljstva, ko ti prišteje 100 točk za ugonobljenje sovraga, ki igra cele dneve in noči.
 


Nekaj besed je treba posvetiti tudi načinom. Dosti jih je klasičnih, le da so preimenovani (TDM je blast itd), nekaj pa jih je prav finih, kot so hero hunt. Tam prevzameš nadzor nad enim od junakov iz filma (Sidious, Luke, Han Solo, Leia), nakar se spopadeš 3v3. Igra se občutno drugače, saj se dinamika naslova v teh primerih upočasni in ni več tistega banzai efekta iz klasičnega deathmatcha. A smetano pobereta fighter squadron in supremacy. V prvem se nažigamo s kultno aviacijo, drugi pa je variacija dominationa, v katerem je omogočeno prav vse. Od klonov, rebelov, do jedijev, sithov, walkerjev. Vse to v spopadu 20 na 20 in prav milo se ti zastori, ko vidiš ta spektakel na ekranu. Ja, takega v CoD-u ne boš ugledal.
Kot sem že omenil, je prizorišč resda malo, a so oblikovane s skrbjo in takisto nudijo dovolj raznolikosti, da se jih ne naveličah. Ja, ugledal boš prav vsa prizorišča iz stare trilogije.
In za konec magično vprašanje? Je EA končno dobil svojega ubijalca? Tistega, ki jim bo prinesel vreče denarja in Activisionu prepolovil "user base". Po vloženih urah ti povem le eno. SW nikdar ni bil razvijan, da bi postal prav to. Gre za samosvoj izdelek namenjen ljubiteljem Vojne zvezd in ti bodo v njem preživeli veliko zabavnih uric. Gre za uravnotežen, zabaven, udaren, spektakularen in močan naslov, kateremu do trona zmanjkajo manjek vsebine in EA-jeve neumnosti. Verjamem, da se Battlefront 2 že kuje. Do takrat pa ti tale naslov priporočam, če ti le sede ta kultni svet.

opis Until Dawn

Od matej1990, v Novice s scene,

Jasno je kot beli dan, da igra Until Dawn spada med grozljivke. Ampak tokrat ne gre za grozljivko v čisto pravem smislu besede ala Outlast, Resident Evil,... Njeno grozljivost namreč na zelo dopadljiv način razbijejo liki v igri. Ti s svojimi temačno-komičnimi in na čase prav bizarnimi, tipično najstniškimi vložki, za kratek čas odženejo grozljivost in dodajo neko unikatnost in posebnost igri. Tako igra zraven redno povečanega srčnega utripa, vsake toliko postreže tudi z rahlim nasmeškom na licu, ampak ob tem nikakor ne zanemari grozljivosti. Grozljivi deli so izpeljani v nulo! Zame ima svoje prav unikatno mesto med PlayStation zbirki iger. Tako tudi tistim, ki grozljivk sicer nimajo radi, zna biti igra prav prijetno presenečenje.
 
 
ZGODBA:
Zgodba je sestavljena iz uvoda in desetih poglavij. Epizodno napredovanje mi je bilo všeč že pri ostalih igrah (Alan Wake, Tell Tale,...), tako da tukaj nimam pripomb. Tako točno veš kdaj se konča katero poglavje in lahko brez težav prekineš igranje v pravem trenutku za odmor. Povzetki na začetku lepo obnovijo kje si ostal in kaj si do sedaj že počel.
Na prvi pogled je zgodba precej transparentna in si misliš da veš kako približno bi se lahko odvila... dokler ne začneš igrati drugega dela, kjer se vsa ugibanja razvodenijo. Ob tem prehodu zgodbe, ti gredo misli nekako takole: mind=blown, kako?, WTF?!, ampak... kaj za vraga se tukaj dogaja? Ob igranju sem imel pomisleke, da bo od sedaj naprej šlo samo še navzdol. Sem nekako po tiho upal, da bo zgodba ostala nekje v sklopu trenutne tematiki, ampak a-a. In niti malo mi ni žal, da se spremeni. Igra nato prestavi iz prve v drugo prestavo in tukaj se šele začne resno igranje z vso razlago čudnega dogajanja v igri. Če povem kaj več, bom po moje že kvaril. Konec koncev je bila zadeva namerno izpuščena tudi v vseh trailerjih. Tako da treba igrat in videti na lastno pest.
 
 
 
8 likov - liki so si različni med seboj. Res mišunga različnih karakterjev. Nekateri ti hitro prirastejo k srcu, spet drugi so usojeni, da ti gredo na živce (Je tako Emily?).
 

 
Kot razvijalci radi poudarijo, je možno da vsi liki preživijo ali umrejo ali pa nekaj vmes, odvisno od tvojih odločitev. Sam sem uspel v prvem preigravanju rešiti 7 likov (cilj mi je bil vse), ampak sem bil z enim likom malce preveč radoveden in sem naivno naredil nekaj kar očitno ne bi smel. Ko se ponovno spomnim kaj sem naredil, si milim da mi je čisto prav, ker nihče pri zdravi pameti ne bi tega storil. Všeč mi je kako preživetje likov ni odvisno samo od gole sreče pri odločitvah, ampak od logičnih odločitev ki jih sprejmeš. Če spremljaš pogovore, opazuješ odzive oseb in bereš najdeno gradivo, potem lažje narediš pravilne (dobre ali slabe) odločitve. In te odločitve imajo svoj smisel. Nekatere odločitve, no, na primer da samo povem da so včasih brezglave ups, svojeglave. Nekatere so bistvene, spet druge postranskega pomena. Nekatere so časovno (kratko!) omejene, spet pri drugih lahko vmes spiješ kavico, se posvetuješ s pravnikom, opraviš WC potrebo in nato po res tehtnem premisleku izbereš svojo odločitev (in po možnosti nato failaš po celi liniji ). Določene odločitve niso takoj vidne, ampak komaj po par ur igranja. Včasih je tudi pametno storiti popolnoma nič in ignorirati ponujen odziv. Aja, pa ne bit preveč radovedni, je lahko namreč smrtonosno.
Kot je možno razbrati, so te odločitve pomemben del zgodbe in igranja. Preko njih se gradi tvoja custom made zgodba. Žal je podobno kot pri veliki večini podobnih iger, vse skupaj samo obljuba, ki žal izpolni bore malo. Tako po ponovnem igranju ugotoviš, da odločitve ne povzročijo nekih hudih preobratov v zgodbi. Osnova vedno ostane enaka. V veliki večini gre le za odločitve kdo umre in kdo preživi, ter za dodatne razlage, ki dopolnijo manjkajoče luknje v zgodbi.
 

 
Določenih prizorov ne vidiš in tudi ne igraš(!), če ne narediš točno določenih odločitev. Ravno zaradi tega je po moje nujno vsaj še eno igranje z drugačnimi odločitvami. Potem se sestavi celotna zgodba in vsaka nejasnost dobi svojo razlago.
Ob drugem preigravanju priporočam tudi vklop global status-a v nastavitvah. Ta prikaže v procentih kako so se igralci po svetu odločali. Nekatere reakcije so zelo zanimive.
 
Jup, tudi knjiga s kamasutro se najde v tej teenage grozljivki.
 
No, k pridobitvi celotne slike zgodbe bistveno pripomore tudi radovednost. V igri lahko najdemo razne zapiske, knjige, dokaze in toteme. Všeč mi je kako dobro je celotno zbiranje vključeno v zgodbo, tako da res pridodajo zraven in niso samo zaradi dopolnitve časa. Tudi kako se med seboj sproti skozi napredovanje zgodbe prepletajo in dopolnjujejo. Najpomembnejši so totemi, ti ti pomagajo pri odločitvah. Nekateri te opozarjajo na potencialno nevarnost, spet drugi ti dajo namige kako naj odigraš kateri prizor.
Priporočam najdbo vseh totemov, ki nato odklenejo predzgodbo igre. Gre za nekakšen uvod uvoda.
 

 
Obiski pri psihologu so na prvi pogled čisto random vstavki ob koncu poglavij. No, psiholog, ti v resnici "pomaga" pri igri. Njegova ovrednotenja so podlaga za nastavitev strahu v igri. Nekateri se bojijo podgan, drugi ščurkov, spet nekateri strašil, drugi klovnov, itd. Na podlagi tvojih iskrenih odgovorov, bi igra naj dobila še bolj strašen učinek. Ampak jaz tega nisem zaznal. Je pa res da me ničesar od ponujenega ni strah v pravem smislu. Škoda tudi da ti izbrani strahovi nimajo večjega vpliva v igri. Dejansko moraš poštudirat kje je sploh kaj od izbranega bili videno. Škoda. Sem upal da bo kaj bolj udarnega od tega. Po moje je to izpuščena priložnost. Mogoče pa v UD 2?
Edino njegove obrazne grimase so mi bile ekstremno pretirane. Ampak po drugi strani dodajo srhljivo noto in proti koncu vidiš da mogoče vseeno pašejo zraven.
 

 
Konec je zelo dobro narejen. Lepo stopnjujejo grozljivost, če le pravilno odigraš konec (hint: reši vse osebe). Je pa malo odrezav, ker sem pričakoval, da bo še kaj dalje, glede na prejšnje pogovore med liki.
 

GRAFIKA:
Igra izgleda zgleda lepo. Takoj se vidi visok proračun, ki jim je bil na voljo in vsa podpora. Veliko pove že to, da razvijalcem ni bilo treba iz nule razvijati grafičnega pogona. Igro namreč poganja predelan Killzone Shadow Fall pogon od Guerilla Games. Ne pa pričakovati Killzone SF dih jemajoče grafike!
 

 
Horror vzdušja so v nulo! Uporabljeni so vsi horror efekti iz filmov in drugih iger: utripanje luči, padanje snega, megla, prašni delci v tunelih, igranje glasbene skrinjice,... potem pa še nadnaravni pojavi: padanje knjig iz polic, padanje slik iz sten, čudni zvoki v gozdovih, čudno obnašanje živali in seveda duhovi.
Svetloba je zelo dobro narejena! Svetenje z baklo, svetilko, vžigalnikom,... zelo realistično. Od božjih žarkov, do igranja senc. Tudi ko se na primer dve senci prekrivata, na stičišču nimata enakega odtenka.
 

 
Obrazi, koža, puh na jaknah, pleteni puloverji,... - narejeni odlično. Če ne počneš ničesar par sekund, kamera zumira direktno v detajlni fris lika. Se vidi da je bilo veliko truda vloženega v to.
 

 
Animacije: ko obračaš lik, se obrača celotno telo z glavo in celo pogled - oči. Ko so liki poškodovani, spremenijo način hoje in obrazne mimike.
 
Dobro vidne sledi v snegu.
 
Določeni detajli so super. Na primer tam kjer si z enim likom že hodil po snegu, greš čez čas z drugim in stopinje v snegu so viden od prejšnje hoje. Natanko tam kjer si hodil so že stopinje. No, žal to ne velja vedno... Bug? In ko sem že pri bugih, tudi teksture lahko fašejo bug nizke resolucije tekstur. Na primer tekst v najdenih knjigah/pismih postane ne berljiv. Ne vem točno kako, ampak mislim da zaradi stand-by moda na PS4. Če ugasneš igro in jo ponovno zaženeš je vse OK.
Framerate bi lahko bil bolj stabilen. Sedaj kar precej niha in na čase precej pade. Na srečo nikoli kadar gre za odločujoče trenutke. Tako da gameplay na srečo ne trpi na ta račun. V tem pogledu bi definitivno lahko bila bolj dodelana igra.
 
Nice... jeans?
 
ZVOK:
Zvočni efekti so bistveni v grozljivkah in tudi to so zadeli v nulo.
Škrtanje ob hoji po snegu, zvok drgnjenja dreves v gozdu zaradi vetra. Potem na primer hodiš po hiši in so zraven glasbe v igri dodani efekti tihega nerazločnega šepetanja.
Glasba v igri! Tip je car! Oglejte si njegov video v bonus contentu, ki se odklene ob koncu vsakega preigranega poglavja in je spoiler free.
 
Odlična glasba v uvodu:
>http://youtu.be/IDqsJy8igc0
Amy Van Roekel - O Death
 
Nekdo mora obiskati ortodonta in dermatologa.
 
GAMEPLAY:
Grozljivost temelji na jump scare-ih, to je vidno že takoj ob zagonu igre: SCE -> Supermassive games -> smrtna tišina in nato *BOOOM* Until Dawn. Ene parkrat sem si moral menjat gate. Ti nenadni skoki na zaslon z zvočnimi učinki niso nič novega, ampak vedno delujejo če so le dobro narejeni. In ja, so ZELO dobro narejeni. Veš da se bodo pojavili, ampak ne veš kdaj. Zelo dobra ideja je uporaba PS kamere ob teh trenutnih, ki ovekoveči tvojo reakcijo ob dogodku (Cheap Shots). Se splača vklopit funkcijo v meniju in pogledat posnete filmčke po igranju. Pri meni je padlo par sočnih, pa sem to komaj ugotovil ob gledanju filmčka. Seveda so zanalašč dodali tudi takšne brez presenečenj. Pričakuješ da bo nekaj skočilo in takrat se odvije dialog v smislu: "Le kaj si mislil da bo tukaj?" Lepa! Psiho igrice. Na primer počasno plezanje po lestvi, kjer ne vidiš na vrh, nato pa možno presenečenje na vrhu ali pa tudi ne.
 
Romantika dobi čisto nov pomen.
 
Igra se prikazuje preko fiksnih kamer, tako kot na primer God of War. Je pa razlika ta, da lahko malenkost premikamo kot pogleda in včasih tako razkrijemo nekaj kar sicer ne bi videli. Te fiksne kamere definitivno dodajo h grozljivosti, ker ne vidiš vsega (Hmmm... le kaj se skriva za tem vogalom? BOOOO!!!). Po moje zelo dobro sedejo v takšno zvrst igre. Tako da to odločitev razumem. Postavitve so na čase odlične in prikažejo ene najlepših prizorov v igri, ki jih sicer sploh ne bi videl v tretjeosebnih oz. prvoosebnih pogledih. Postavitve kamer so tudi zelo razgibane (čisto na tleh, čisto na stropu, izza dreves, izza prezračevalnih jaškov na stropu,... In ko se večkrat sprehajaš po isti poti, te včasih pričaka tudi drug kot kamere, kar razgiba že videno lokacijo.
Res pa je da znajo te kamere včasih biti malo nerodne za premikanje lika v pravo smer.
 

Igralna mehanika je enostavna (razen res včasih tesnih QTE sekvenc):
 
 
Leva gobica je hoja, desna pa upravljanje pogleda lika (predvsem kar se tiče svetenja s svetilko, baklo, petrolejko,...), opravljanje odločitev (alternativa je tudi z nagibanjem kontrolerja) in občasno tudi za druge gibe v sekvencah (ti jasno pove igra kdaj in kako). Desni štirje PS gumbi na kontrolerju (križec, krogec, trikotnik in kvadrat) so rezervirani za QTE sekvence. Njihovo poznavanje položaja na kontrolerju je bistveno za preživetje likov. QTE sekvence so različnih hitrosti. Bolj tvegana je izbrana pot, hitrejše so sekvence. Sam sem vedno izbiral najhitrejše in najtežje poti, pa mi ti gumbi niso delali težav. Če se ne motim nisem v prvem preigravanju niti enkrat failal. No, in potem je tukaj vsaj zame presenečenje: "Stay still/Don't move". Zame osebno najtežji del igranja. Ta je enostavno hudičev... Ko se pojavi, je potrebno kontroler držati čisto pri miru. Dovoljena odstopanja pa so ZELO majhna. Ne gleda se le premikanje v koordinatnem sistemu, pač pa tudi kot nagibanja! In ta je zame poguben. Ko sem hotel popraviti položaj kontrolerja (ne priporočam, beri dalje zakaj), sem le še poslabšal situacijo. Aja, fora je tudi, da to niso samo kratka trajanja. Ob pomembnejših dogodkih, trajajo tudi po par sekund s tem da ti vedno bolj v frist molijo umm... motečo vsebino z neprijetnimi zvočnimi efekti. Da je vse skupaj še bolj zanimivo, so razvijalci v teh sekvencah na polno uporabljali funkcijo vibriranja... Thanks a lot! /s R1 je za hiter dostop do statusa in zbiralne kolekcije. R2 je v kombinaciji z desno gobico uporabljen za ogledovanje predmetov in upravljanje s stikali, gumbi,... L1 je pa "hitro" premikanje. Gre samo za malenkost hitrejšo hojo, ampak vseeno pride prav in po moje je prava odločitev da ne gre za hitrejše gibanje. Potem izničiš grozljivost, ker imaš občutek bežanja.  
 
Primer uporabe touchpada na kontrolerju.
 
Samo igranje ni hitro, je pa zato ves čas napeto. Če nisi na preži, potem zna bit da se bo slabo končalo za igrani ali pa neigrani lik.
Všeč mi je tudi kako te ne silijo časovno (razen seveda QTE). Sovražim ko kaj časovno omejijo in moraš v določenem času priti nekam in med tem ne moreš raziskovat.
 

 

OSTALO:
Igra me od vsega najbolj spominja na risanko Scooby-Doo. Od iger pa še najbolj na Beyond: Two Souls. Grobo gledano ima podoben gameplay (precej hoje, raziskovanja, QTE sekvence, pritisni ta gumb in nato z gobico naredi tole,...), zgodba s slično tematiko, dobra grafika (viden visok proračun), emocije (predvsem žalost ob smrt v UD ),... Pa vendar sta si igri vseeno precej drugačni. Nenazadnje gre pri UD za drugačno zvrst igre - grozljivko z bistveno hitrejšim tempom zgodbe.
Podobnosti so vidne tudi z igro Alan Wake - epizodno dogajanje, horror, temačna atmosfera, igranje s svetlobnimi efekti,...
Until Dawn me je spomnil celo na Uncharted 1. Ne bom kvaril kako, igrajte in boste videli povezavo v zgodbi.
Nekateri pravijo da gre za The Walking Dead z visokim proračunom. Ne vem no, jaz ju nikakor ne bi enačil. Po moje sta si ekstremno različni igri.
 

 
Kar me je hitro zmotilo ob igranju je zakaj ne moreš hoditi prosto po stopnicah. Ko si enkrat na njih je on-the-rails sistem. Lahko greš samo gor ali dol, ne moreš se pa pomikati levo/desno. No, vseeno ti še ostane obračanje pogleda.
 

 
Zanimivo je kako prvič igraš počasi in pregledaš vsak kotiček. Ves čas si na trnih in že na začetku pričakuješ veliko. Odločitve izbiraš preudarno in se bojiš za svoj lik in za svoje srce. V drugo pa ves efekt strašnosti močno odpade. Ravno zato je pomembno, da je prvo igranje spontano. Torej tako kot misliš da je prav. Ne gledat vodičev in trofej! Potem pride igra do polnega izraza.
 
Manjka sekira, le kaj bi lahko šlo narobe?
 
Kar se tiče pre-order DLC-ja... Ta misija je totalni nateg. Del (sicer nepomembni) igre so odstranili, samo da ga nato zapakirajo kot bonus ob prednaročilu. Ain't cool! Ampak nič novega v igračarski industriji.
 

 
Potem je tukaj še uradna aplikacija igre, ki je žal totalno brezvezna. Nič ni zanimivega pri njej. Nič ne pove novega. Glih toliko da se lahko pohvalijo da jo imajo. Sem pričakoval več. Škoda denarja za njen razvoj. Zgleda pa sicer lepo.
 

 
Če odštejem teh par kritik, ki so picajzlaste, je igra odličen nov IP. Mislim da je Sony zadel v nulo s to nenavadno mešanico grozljivke z najstniškim pridihom. Nekako Scooby-Doo ustvarjen v igro za odrasle.
Jaz sem totalno padel not in sem z lahkoto preigral vse do platinum trofeje. Če se zgodi nadaljevanje, bi rad le, da izide v krajšem času, kot je ta prvi del.
Če sta do sedaj obe epizodi navdušili, pa je to žal prva, ki je razočarala (hint: vseeno beri dalje, ker konec je pa najboljši do sedaj! ).
 

 
Kaj naredi to epizodo tako nezanimivo in dolgočasno? Tole:
Lokacije so že vse videne (razen bazena), enako velja za osebe. Tudi samo dogajanje je nezanimivo z (vsaj na prvi pogled) nič pomembnimi odločitvami. Ugank praktično ni, samo par krat zavrtiš čas nazaj in je vse rešeno. Niti glasbenih vložkov ni, tako kot pri prejšnjih dveh epizodah.
Resnično čisto nič novega ali zanimivega se ne zgodi in to po moje uniči celotno epizodo.
 
Skratka res zelo dolgočasna epizoda, ki se vleče zelo dolgo. Začne pa se takole:
Pozno zvečer v dijaškem domu...

LED lučka na mobitelu pride vedno prav (tudi v igrah)
 
Čas za raziskovanje na lastno pest, ker odgovorni ne opravljajo svojega dela:

Chloe like a boss
 
Po napornem raziskovanju paše malo zaplavati:

Ja, tudi film Jaws je omenjen v dialogu.

 
Pri Chloe doma:

BFF pic!

 
Čas za razmišljanje:

 
Ponovno raziskovanje pri najljubši zajtrkovalnici:

 
Nazaj v dijaški kampus:

 
In ko že veš da se epizoda bliža koncu in ker je tako slaba se konca že veseliš. Nato pa Max odkrije novo moč! Kar naenkrat se pojavi kontra efekt: epizoda postane zanimiva! Tale nova moč se začne zelo dobro ujemati z dogajanjem pred tem. In ko preigraš zadnji prizor, se zavrti filmček:
 

 
Konec tako močno obrne vse na glavo, da je čisto mind blowing. Karkoli več povem bo spoiler, tako da kar sami preigrat in videt.
Po videnem nato hočeš igrati dalje in izvedeti več, ampak ne moreš, ker se epizoda žal konča.
 
Torej edina zanimiva zadeva je tale konec. Le ta fenomenalno premeša karte za naprej in je rešilna bilka epizode.
 
Čakam...

 
PS: Preveč zalivanja škodi rožam.
 

Zanimalo me je tudi kako se igra odvija glede na prejšnje odločitve in sem malce poškilil na YT. Zadeva je enaka kot pri Telltale igrah (The Walking Dead, The Wolf Among Us,...). V igri imaš občutek kot da bistveno vplivaš na potek dogajanja, čeprav v resnici ne. Zgodba poteka popolnoma enako, samo določeni detajli in predvsem dialogi se spremenijo. Tako da ponovno igranje nima nekega smisla.

NA KRATKO O KSi

KSi je na sceni prisoten že več kot 10 let. V svojem najstniškem obdobju je enako nepredvidvljiv in smotan, ob enem pa vedno bolj zvedav in nekoliko samovšečen v smilsu, da se trudi biti čedalje boljši.

Ekipa, ki bdi nad delovanjem in produkcijo je skupina skrajnih igričarskih zanesenjavkov. Od tega imamo nekateri že svoje družine in mirno lahko trdimo, da smo že prešli v fazo igričarske modrosti in odgovornosti. =)

KSi EKIPA I. REDA

Selfie time! V vsem svojem sijaju, zvesti svojemu igričarskemu duhu. =)

konzole_slovenija_ekipa

PRAVNO IN NUJNO ZLO

Na spodnjih povezavah najdeš vse informacije o tem kakšen pravni bav-bav je prebijanje spletnega časa na naših straneh ter vsa ostala (pravna) (ne)nujna navlaka. Hm...

OGLAŠEVANJE

Vsakršno oglaševanje brez soglasja in ustreznega dogovora z vodstvom KSi je strogo prepovedano. Neupoštevanje tega strogega pravila pomeni takojšnjo sankcijo - zaklep uporabniškega računa.

V kolikor želite oglaševati pri nas, nam pišite preko epošte ali kontaktnega obrazca na dnu strani.