Skoči na vsebino
  • Sometimes
  • No News = Good News
  • Sometimes
  • Battlefield 5 open beta is all you need!
Vpiši se za sledenje  

KSi članki in vsebine KSi avtorjev

Spisane vsebine s strani avtorjev Konzole Slovenija

Pripeto / Izpostavljeno

ASTRO Gaming - A50 generacija 3

Ozi in december 2012. Skoraj 6 let so zdržale A50ke prve generacije. Dejansko še vedno držijo, le avtonomija baterije jih heca in jih v miru lahko uporabljaš daljši čas le s priklopljeno power-banko. Sicer so odlično delujoče, prav nič razpadajoče ali kakorkoli drugače iztrošene. Predno sem se odličil za nakup novih sem preveril kako je z menjavo baterije in tu se zadeva nekoliko zaplete...
 
 
Slušalke je potrebno precej podreti pri čemer je v napoto nekaj lepila in lotov. To sicer ni ovira, bolj sem skeptičen nad dejstvom o kitajskih baterijah, ki jim zlepa ne zaupam. Ustreznih, pristnih rezervnih delov zlepa ni za dobit, pa tudi sicer je zadeva po dizajnu konstruirana neprijazno za DIY popravila. Tu nam proizjavalec daje jasno vedeti, da popravilo na splošno niso zaželjena. Ko crknejo, pojdi v trgovino in spucaj novih 300 EUR, ker normalno, Evri rajstejo na drevju. Tedni so minevali in čedalje bolj sem se nagibal k nakupu novih.
 
 
Astro Gaming velja za premium proizvajalca igričarskih slušalk, temu primerna je seveda tudi cena. A50 tretje generacije, kot flagšip med izdelki kotirajo visoko. PPC znaša cca. 320 EUR, kar ni malo. Na to prištejemo še desetaka ali dva poštnine in smo že urgh... visoko. Z nekaj iznajdljivosti sem izvohal spletno prodajo, kjer se tržijo uradno obnovljene oz. refurbished enote za precej ugodnejšo ceno. Ja-ha! A ker tovrstne opreme ni na pretek mi je zaloga pošla pred nosom in načakal sem se več kot dober mesec. Ko mi je v mejl priletelo obvestilo o zalogi nisem odlašal. Če bodo izdržale vsaj pol toliko kot so prve, bodo opravičile ceno in nakup. Poleg tega nosijo enoletno garancijo. Za moje pojme sprejemljiv riziko. Več o tem kasneje...
  
 
Najprej, kar se tiče izdelka označenega kot R / Refurbished / Obnovljeno. Izdelek je dejansko videti kot nov. Nobenih znakov obrabe. Nekaj malega, kar bi lahko označil za zabrisan prstni odtis na bazni postaji, ki se šajna v visokem sijaju. Super lahka povezljivost s precej manj težav pri parjenju kot sem jih imel pri prvi generaciji. Tam sem občasno izgubil sync in sem potem čaral s kombinacijami tipk, da sem znova ujel povezavo. Pri dotičnih pa popolnoma brez težav, out of the box in iz prve – vklop, link, zvok. Popolno.
 
 
Najprej sem opazil občutno izboljšano kakovost zvoka. Ob tem sem razmišljal koliko se lahko kakovost zvoka dejansko iztroši!? Ker ne kurim zvočnikov (in svojih ušes) bi si upal trditi, da zvočniki mehansko nikakor niso iztrošeni. Obenem je tudi občutek tesnenja boljši, kar bi lahko vsaj deloma pripisal temu, da so blazinice nove. Na GEN1 so morda za odtenek izgubile svojo prožnost, čeprav se še vedno zelo lepo prilegajo glavi. 
Naslednja melenkost, ki me je pozitivno presenetila so kontrolna stikala, ki se premikajo bolj tekoče, kar vzbuja boljši občutek pri nadziranju – zlasti pri kolescu glasnosti. Pri GEN3 se giblje gladko, pri GEN1 se giblje koračno. Potem so tu še programibilni gumbi s katerimi nastavljaš 3 prehodno programirane programe glasnosti (EQ), ki jih urejaš preko aplikacije na računalu (WIN/MAC). Zelo elegantno. Enako elegantno se izvede FW posodobitev, ki sem jo preizkusil uspešno brez težav. S slednjim nisem imel težav niti z GEN1, je pa postopek vseeno prijaznejši. 
   
 
Avtonomija baterije je že zaradi iztrošenosti GEN1 blazno boljša. Skuril do kraja jih še nisem, poleg tega je polnilna postaja tako prikladna, da jih po končani uporabi preprosto spraviš domov v polnilnico. Prikladni LED indikator prikazuje stanje baterije in pod 75% še nisem spravil baterije. Je pa res, da še nisem odigral maratonske seje, MP pa zelo redko igram, torej je neuporaba VOIP oz. VOICE funkcije še nekoliko na strani baterije.
 
Pod črto so slušalke popolnoma opravičile pričakovanja; zvok je čistejši, avtonomija dobra, indikatorji polnjenja in napolnjenosti absoluten plus, dock oz. poplnilna postaja nič manj od pričakovanega za dandanašnje gadget naprave. 
  
 
Slušalke iz Refurbished programa lahko iz Anglije prejmete za cca. 190 EUR, z vključeno poštnino. Klik na affiliate link je jasno obvezen! Ne samo to, z ekskluzivno kodo za popust, ki velja za celo štacuno fašete 5% popust. Koda se glasi "KONZOLE".
Affiliate link pa tule (klik!)
 




Pripeto / Izpostavljeno

PRESS Preview iz Prage, Detroit: Become Human

Po spletu nič kaj omembe vrednih okoliščin, sem se namesto z letalom odpravil na pot s svojim avtomobilom. Ob 6h popoldne, v dežju in turobnem popoldnevu. Na hitro sem zavil na črpalko, dotočil gorivo, pograbil vrečko nujnega živeža in pičil dalje.
 

 
Navadno venomer izkoristim situacijo in si poleg vzamem družbo, tokrat žal ni bilo dovolj časa in sem dolgčas za volanom izkoristil za neke vrste vlog zapis odprave. A en posnetek šteje za vlog? 🙂 Nepomembno. Kako (bolj ali manj) spretno sem se odrezal, vam predstavljam v štirih video klipih objavljenih na našem YouTube kanalu. Od tega so trije vezani na samo pot in preganjaje dolgčasa s samim seboj, zadnji pa je dejansko osredotočen na sam event oz. video intervju z namestnikom kreativnega direktorja igre pri Quantic Dreams, gospodom Gregorijem Diconujem. Povsem na koncu, zadnji trije deli prispevka so prikaz igralnosti, neposredno zajete iz gejmpleja. To so tudi sekcije, ki smo jih preigravali. Nekateri so prišli tudi dalj od tega, kot omenjam v nadaljevanju.
 

 
Ko sem naposled prispe l v Prago, odsmrčal nekaj ur prepotrebnega spanca in se za silo okrepčal pri hotelskem zajtrku smo peške odkorakali do mesta eventa. Fantom iz Sony PR za Češko in Slovaško kapo dol, cel dogodek je bil solidno pripravljen, z veliko jedače in pijače, prigrizkov, sladic in predvsem z zatemnjeno sobano z igralnimi konzolami.
 

 
Še nikoli v življenju se mi namreč ni pripetilo, da bi me nekdo zaprl v sobo za 3 ure in pol z namenom, da se moram igrat. Sedaj ste tu, čas je da preizkusite igro … Igro sem predčasno prekinil, ker si nisem več želel kvarit igričarske izkušnje.
 

 
Detroit: Become Human te povleče… ne, ne. Posrka te v gejmplej in igra se odvija kot blazno dober interaktiven film. Tega smo od Quantic Dreamsa sicer vajeni, a vseeno, ta igra je na novem nivoju. Ko sem se kasneje menil s kolegi, smo si bili podobnega mnenja. Urednik s Slovaške je izjavil, da ga skrbi, če je igra dovolj dolga, ker je imel občutek, da je v tistih dobrih treh urah videl že toliko, da ima občutek, da je prispel takorekoč do konca. Bojazni bojda ni; obljublja se okvirni igralni čas desetih ur. Nekaj več ur za preigravanje komplet kombinacij.
 


Ker je do izida igre še malenkost več kot mesec dni (ironično, 25. maja smo nekoč praznovali dan mladosti ali Titov dan), velja še vedno kup PRESS omejitev. Omeniti velja precej novega slikovnega materiala, ki je na ogled v članku samem. Kar je sedaj dokončno jasno je dejstvo, da Kara ostaja in igra glavno vlogo. Če se je kdo spraševal kam je izginila po tech demotu iz PS3. She's alive!!
Dobesedno.
 

 
Komaj čakam, da zaženem igro na novo pridobljenem 4k HDR TV aparatu, s poveznjenimi slušalkami in ustrezno ambientalno temperaturo. Igra je odlična in sladokuscev ne bo pustila na cedilu. To si upam trditi. Celo tako zelo sem napaljen, da sem si igro naročil v pre-order, ne glede na destvo, da nam v uredništvo kani past en naslov. Poleg tega je pre-order dober izgovor za vnovično preigranje Heavy Rain naslova, ki bo krasna uvertura v D:BH.
 
Kar se vsebine tiče lahko naposled izdavimo, da igramo zgodbe treh likov, treh Androidov, ki jim "slaba koda" useka na slabše počutje. Nekega lepega dne, hočeš-nočeš začnejo dojemat občutke o tem, kaj je prav in kaj narobe. Posledično se začno evolvat v pravi AI. Umetna inteligenca v svojem prvem koraku prebujenja umeščena v vsakdan futurističnega mesta Detroit. Poudarek NI na sodnemu dnevu in Terminatorski različici vstajenja strojev. Poudarek je na socialni noti, v smislu kako prične stroj dojemat človeško družbo, čustva, moralne vrednote, ipd. 
 

 
Trije protagonisti slišijo na ime Markus, Kara in Connor. Markus je predstavnik, recimo temu l33t osebnih butlerjev, ki ga pod okrilje vzame intelektualnež, umetnik, ki ga upodablja vrli Lance Henriksen (droid, Bishop iz Aliens / Osmega Potnika) - ziher naključje, ja. Drugi link je Kara, ki upodablja hišno pomočnico, očitno deležno zlorab. Tretji link je Connor, strog, preračunljiv, odločen. Connor je posebna veja androidov, ki so zdizajnirani za pomoč roki pravice. V preview igranju, ki sem ga dal čez, je občutek upravljanja z liki zelo intuitiven in ne pušča občutka, da si veliko (nehote) izpustil. To me pri interaktivnih in vodenih igrah vedno malo skrbi; kaj bom zamudil, ker bom spregledal. Moram reči, da v preigranem delu igre nisem imel s tem težav, uporabniški vmesnik je lepo skreiran in logičen. Je pa potrebno pristopit k igranju bolj odprte glave, vsaj kar se kontrol tiče. To velja za vse igre Quantic Dreamsa.
 

 
Kako dobro so navlekli na čustveno plat, vam pričara igra sama; z zasnovo zgodba vzbuja občutek, da igramo film in vlogo tistih, ki so odrinjeni na rob družbe. No, tehnično je temu res tako. S to izjemo, da so naši glavni liki pač sintetične krvi in odkrito novodobni sužnji. To seveda povzroča vrsto trenj v (človeški) družbi, izjemno visok in naraščujoč delež brezposelnosti, itd, itd. Ne bi preveč kvaril vtisov z razkrivanjem vsebine. Dejstvo pa je, da ima svoboda, kar velja tudi za kritično (torej svobodno) razmišljanje, svojo ceno. Nehote in upravičeno se vprašam, koliko le-te že plačujemo ljudje. 
 
Za konec vas vabim, da obiščete naš YouTube kanal, kjer je na voljo nekaj video vsebin, vključno s prikazom igralne tehnike, samega gejmpleja in nenazadnje, intervjuja z namestnikom kreativnega direktorja igre. Ah, in nekaj mojih samogovorov na dolgi in pozni vožnji v Prago.
 

 
KSi trip to PRESS event, Detroit: Become Human, 1. del (start)
 
KSi trip to PRESS event, Detroit: Become Human, 2. del (vožnja)
 
KSi trip to PRESS event, Detroit: Become Human, 3. del (čvekanje)
 
KSi trip to PRESS event, Detroit: Become Human, 4. del (event day)
 
KSi trip to PRESS event, Detroit: Become Human, 5. del (gameplay preview)
 

Everest VR - ko iz domačega kavča osvojiš najvišjo goro sveta

Pojdimo na Everest! S seboj vzamem "le" super mega plezalno opremo, ogromno kondicije, denar, ducat šerp in ščepec sreče, za vsak slučaj, da me ne zasuje plaz.
Nah! Bom jaz to storil kar s PS VR očali, udobno trenerko na sebi, slabo kondicijo, z "igro" kupljeno v akciji in vrčkom piva za pogum. What a time to be alive! 
 
Everest VR je verjetno najbližje kar bom v življenju doživel od ekstremnega alpinizma. In glede na preigrano, prebrano, poslušano in podoživeto naj kar tako tudi ostane.
 
Kot sem že v uvodu omenil, se vse začne iz udobnega naslonjača.

 
Po kalibraciji se takoj prikaže 3D mapa Everesta. Le ta služi kot neke vrste meni v igri. Škoda da ni jasneje označeno kaj predstavlja kateri napis in kje sploh začeti.
Moje priporočilo:
Najprej Seeker Expedition, da spoznaš goro in imena posameznih sekcij Prvi chapter v "kampanji" - Basecamp
Da na hitro obrazložim... Izstopajoča sta God mode, ki je skrajno levo in Seeker expedition, ki se nahaja spodaj desno. Vse ostalo so poglavja, ki se "igrajo".
 
God mode služi predvsem za občutek velikosti posameznika proti gori. Dobiš občutek izjemne majhnosti in ranljivosti proti mogočni gori. Da ne omenjam razdalj, ki jih moraš prehoditi, že ob začetnih vzponih. 

 
V ličnem vmesniku si izbereš kako veliki hočeš biti.

 
Pogled velikana vs pogled iz človeške velikosti:

Lahko povem, da sprehajanje kot človek vzame precej časa.
 
God mode vsebuje tudi slike slavnostnega prvega spusta iz Everesta:

Britanska ekspedicija, ki je poslala na vrh novozelandca in lokalno šerpo. Zanimivo.
 
 
Seeker expedition. V njem se lahko povzpnemo po vseh znanih poteh na Everest.

Med vzponi nas čakajo:
zvočni zapisi od strokovnjakov, šerp, dejanskih alpinistov,... krajši predstavitveni videji o boleznih, potrebni opremi,... Lepo dinamično narejeno.
Skratka how-to za Everest vzpon. 
 
Ves ta čas imamo na voljo tudi kompas mapo, ki prikazuje zgoraj omenjene vzpon pavze.

 
Mehanika premikanja je rešena s teleportiranjem. Držiš gumb in nato s pogledom (premik glave) določiš točko (spodaj na sliki se na sredini vidi majhen zelen krogec), kamor se hočeš teleportirati. Super zadeva, ki je hitra in predvsem ne povzroča slabosti.

 

 
Kampiranje na 6000-7000m. Count me in!

Tukaj se bi dalo izboljšati ikone. Le te so na blizu motne in včasih težko vidne zaradi prekrivanja z drugimi teksturami.
 
Vse poti so lepo barvno ločene in imajo svoje napisne table.

 
Nora ruska pot, ki gre dobesedno direktno po največji strmini do vrha:

I blame vodka! 
 

Tukaj mi je bilo sumljivo ime in priimek druge osebe. Kot kaže mi je bil sum upravičen. Gre namreč za slovenca. In kot kaže je tudi prva oseba našega rodu in celo še živeč!
Nekaj več o West Ridge Direct smeri.
 
 
In sedaj je čas za glavni del "igre". Podoživitev slavnostnega prvega vzpona na Everest. Predstavlja neke vrste kampanjo v igri.
 
Vse se začne v prvi bazi, kjer se zgodi tudi mini vraževerni obred:

 
Prvi vzpon:

 
Razvijalci se poigrajo tudi s strahom pred višino:

 
Plezalna sekcija:

 
Vzpon na vrh:

 
Safety first!

 
Dobiš rahel občutek neprijetnosti od višine.

 

 
CoD: World at War moment končni moment.

Ni veliko igranja, je pa zelo lepo narejeno.
 
Definitivno vredno 8€ sedaj ko je v akciji.
Deluje kot da bi šel v muzej, kjer ti zraven slik, podatkov itd. ponudijo tudi možnost da podoživiš izkušnjo, pa čeprav le ta predstavlja le kanček tega kar so izkusili tisti, ki so osvojili Everest.
×