Skoči na vsebino

RED DEAD REDEMPTION 2

WHERE'S OUR MONEY?!?
RDR2 tema

ANIMAL FORCE

Tower defense igra z VR implementacijo
Animal Force članek
  • Red
  • Dead
  • Redemption
  • 2
Vpiši se za sledenje  

KSi članki in vsebine KSi avtorjev

Spisane vsebine s strani avtorjev Konzole Slovenija

Sniper: Ghost Warrior 3

Sniper Ghost Warrior 3 je igra, ki sem se je potihem zelo veselil. Kot ljubitelj stealth žanra in te tematike (ostrostrelci), sem se z veseljem spravil v preigravanje, vendar kmalu ugotoviš, da ni to to ... 

Igra se začne na rusko-ukrajinski meji, kjer spoznamo glavnega protagonista Jon North, ki je skupaj z bratom Robertom na misiji. Njihova naloga je uničiti staro zalogo biološkega orožja, preden pride v neprave roke. Misija je uspešna, vendar jih na koncu čaka zaseda in po čisti sreči, tebi uspe preživeti, brat Robert pa izgine. 2 leti pozneje je Jon poslan v Gruzijo, kjer ima nalogo zatreti gruzijske separtiste, hkrati pa je še vedno v iskanju zavzetega brata. 
Prvi del zgodbe je totalno nezanimiv. Razen tistega preobrata v uvodni misiji, se ne dogaja praktično nič zanimivega vse dokler nismo nekje na polovici igre, kjer spoznamo še tretjo vojaško skupino imenovano "Society 23". Nekakšna privatna vojska z zelo napredno vojaško opremo. Tam postanejo zadeve bolj zanimive, vendar vseeno preveč klišejsko, da bi lahko rekel, da je zgodba dobra. 

Jon je strokovnjak za sledenje in analiziranje sledi. To je nekakšna novost v igri. 

Ko sem začel igrat, sem takoj rekel, da igra deluje kot nekakšen Far Cry. Kar je seveda dobro, vendar je igra daleč od nivoja, na katerem je Far Cry serija. V igri imamo poleg glavnih misij še različna nasprotna oporišča, ki jih lahko zavzamemo, interesne točke, kjer se ponavadi skrivajo zbirateljski predmeti ali pa reševanje gruzijskih civilistov izpod rok separtistov. 

Leva slika prikazuje interesne točke v oporiščih, katere odkrijemo z dronom. Desna slika pogled skozi daljnogled ostrostrelske puške. 

Na voljo nam je tudi dron, s katerim preiščemo lokacijo, označimo nasprotnike in izberemo željen pristop, kako se lotit misije ali pa zavzeti oporišče. Dron tudi označi interesne točke, tako, da takoj vidiš, kje je dobra pozicija za ostrostrelstvo, kje so različni vhodi v oporišče itd. To mi je bilo pri igri zelo všeč. 
Mehanika streljanja je dobra. Zmotilo me je prepočasno nastavljanje daljnogleda na ostrostrelski puški (nastavitev za razdaljo od tarče in zoom). Glede na to, da včasih moraš biti hiter, da ti nasprotnik ne uide, bi to morali narediti veliko bolj tekoče. Če se naveličaš "kampiranja", pa so pri roki sekundarno orožje ter pištola. Streljanje s tem orožjem tudi deluje brez problemov in je včasih bolj zanimivo "čistit" s pištolo, ki ima dušilec. 

Pogled na mapo in različna območja na mapi. Če se želimo premakniti na drugo območje je potrebno počakati na 5 min loading screen (slika na desni prikazuje samo 2/4 območja). 

Igra je zelo mila kar se padcev tiče. Lahko se vržeš z vrha gore, pa ti ne bo nič. Vožnja je srednja žalost. Komande delujejo prepočasi. Obračanje vozila traja celo večnost (očitno še niso slišali za servo). Zvok med vožnjo pa je OBUPEN. Totalno osnoven zvok, pri katerem sem imel občutek, kot da nima nobene veze z načinom vožnje. Samo, da nekaj špila. Morda bi bilo bolje za njih, da bi dali namesto Buggya električni "Golf kart". Najhuje pa je, da če zapelješ na kakšno neravnino, tako grdo vseka, kot da bi ti en zraven glave tolkel po ponvi. Totalni poraz, kar se vožnje in zvoka tiče. 

Tudi v SGW3 imamo tako imenovani "bullet cam", ki se za razliko od Sniper Elite serije razlikuje v tem, da nima "X-ray vision" .

Grafično igra ni nič posebnega. Določene scene so res lepo narejene, ostalo pa ni omembe vredno. Je pa omembe vredno nekonstanten "frame rate". Še 30 sličic na sekundo niso zmožni držat in to v letu 2017. Padanje "frame rate-a" je konstantno. Najbolj moteče pa je, da vsakič, ko pogledamo skozi daljnogled puške, "frame-i" padejo. Pri takšni igri, kjer je hitrost pomembna tega ne bi smelo biti. Prav tako, čisto izgubiš orientacijo pri menjavi med "normalnim" pogledom in pogledom skozi daljnogled. 

Slika 1: Posnetek zaslona v domači bazi, kjer lahko izbiramo naslednje misije, urejamo in izbiramo orožje, craftamo naboje in gadgete ... 
Slika 2: Imamo tudi "skill tree", ki je razdeljen v 3 kategorije. Vendar vse deluje nekoliko preplitko. 
Slika 3: Meni, v katerem izbiramo orožja in pripomočke. 
Slika 4: Modificiranje orožja. Lahko spreminjamo daljnoglede, velikost nabojnika, dodamo dušilec, stojalo in kamuflažo. Več kot dovolj za moj okus. 
 
Najslabše del igre je pa definitivno tehnična plat. Igra ima toliko problemov, da ne vem, kaj so tisti njihovi testerji testirali, preden so igro izdali. Kje naj začnem. Največja kritika pri večini je čas nalaganja, ki traja vsaj 4 minute. To v letu 2017 enostavno ni sprejemljivo. Čakat 4-5 min, da te spusti v igro, te ja vse mine. In potem, ko ti uspe priti v igro, se po 15-ih minutah igranja igra sesuje ali pa zamrzne ... KATASTROFA! Igra se mi je sesula/zmrznila vsaj 10x (potem sem nehal šteti). Med nalaganjem je samo ena pesem. Prvič ko jo slišiš je še zanimiva. Nekakšna ruska dramatična pesem, ki ti gre potem pošteno na živce. V avtomobilu je na voljo radijska postaja, ki vrti samo eno pesem ... Lahko ugibate katero (LoadingScreen.mp3). Potem sem imel težavo z gumbom za "hitro tekanje". Karakter ni hotel ostati v šprintu, brez da bi držal L3 gumb. Izginjanje orožja pri prestavljanju med primarnim in sekundarnim orožjem. Potem to njihovo reklamiranje, da je igra "open world" ... ne ravno. Igra je razdeljena na 4 območja, v katerih se lahko prosto gibamo. Če želimo zapustiti regijo v kateri se nahajamo nas pa čaka 5 minutni loading screen. Nekatere misije so že tako zasnovane, da si primoran zapusti regijo. 

Igra ima vse potrebne sestavine, da bi lahko bila "dobra", vendar jim ni uspelo izpeljati tega tako kot bi se spodobilo. Nezanimiva zgodba, povprečna vizualna podoba, ogromno tehničnih težav in samo single player ... Enostavno slab in nedokončan izdelek, ki ga žal ne morem priporočiti nobenemu. 
Quality Assurance ... 
 
Hvala Videotopu za igro!

Guardians of the Galaxy: The Telltale Series - predogled

Komični prizori in dialogi: CHECK! Dobra glasba: CHECK! Guardians of the Galaxy izgled in vibe: CHECK! Igra ima 3x "CHECK!" in je zatorej zadela vse pomembne točke, ki so film Guardiands of the Galaxy naredile tako uspešen! 
Tako, pa smo dočakali težko pričakovano Marvelovo igro izpod rok Telltale studia. Celotna igra je del promocije (ali lepše povedano: čakanje) za Guardians of the Galaxy Vol. 2, ki pride maja v kinematografe pri nas. Dogajanje v igri je postavljeno namreč ravno vmes, med prvim in drugim delom filma.
 
 
 Tangled up in blue je naslov prve epizode.
 

 
Ja, vsi Varuhi so nazaj: Peter Quill aka Star-Lord, Gamora, Drax, Groot in Rocket!

Njihov videz je precej drugačen od filma in kaj hitro ugotoviš da tudi glasovi ne ustrezajo čisto. No, vseeno so govorico posameznih likov zadeli zelo dobro. Še posebej se izkaže Nolan North (Nathan Drake pri Uncharted), ki se popolnoma vživi v vlogo Rocketa.
No, vmes se pojavijo tudi drugi GotG liki. Nekateri prav v igri, spet drugi so samo bežno omenjeni.

 Oba sta bila v GotG filmu.
 
Dialogi so seveda komični in so na las podobni tem iz filma.

 
Tudi raziskovanje in detektivsko delo je potrebno opraviti v igri. Kje sem že to videl v Telltale igrah? Hint: 

Kontrole so sila osnovne in preproste: z levo gobico sprehajamo lik, z desno premikamo kurzor in hkrati tudi kamero, z desnimi gumbi izvajamo različne ukaze, L2 je walkie-talkie za dodatne dialoge z ekipo, R2 pa je hitrejša hoja za vse neučakance. D-pad služi pri Star-Lordu tudi za vertikalno premikanje (letenje).
Touchpad na Dualshocku 4? Pri Telltale prvič slišijo za to input možnost. 
 
Novost je letenje, ki ga "upravljamo". D-pad gor je gor, D-pad dol je spust.
  Na desni je viden indikator, ki nam pove v katerem nadstropju letimo.
 
Bolj primerne loading ikone ne bi morali najti za to igro.

 
Druščina zbrana in pripravljena na akcijo! 
 Rocket tipično pretirava z orožjem. 
 
Eternity Forge - predmet okoli katerega se gradi zgodba. V prvi epizodi je že nakazano kaj zmore.
 Thanos, y u so evil?!?
 
Sila pomembna gameplay mehanika so QTE (quick time events) momenti. Jih je veliko, vendar če jih zamudimo ni posledic v sami igri. Nasprotnik nas bo nabutal, ampak zgodba gre dalje.
S QTE sekvencami upravljamo prav vsak lik v borbi:
 Tudi takšne dvojne kombinacije so prisotne. Včasih znajo biti prav težke za razumet možganom zaradi časovnega pritiska.

 
Pitja in bahanja ne manjka:

In potem posledice:

 
Ja, tudi sekvence so, ko je Peter bil še na zemlji. Ni povedano točno kako in kaj, ampak je lepo dopolnilo k filmu.

 
Grafično je igra presenetljivo lepa. Moram reč, da sem bil pripravljen na Telltalle (beri: slabo) kvaliteto grafike. No, bil sem prijetno presenečen ob igranju. Vidi se da pri Telltale z vsako izdano igro nekoliko nališpajo in izboljšajo sicer zastareli engine. Tudi liki se lepo gladko premikajo, lip sync se lepo ujema z zvoki govorjenja in manj je loading zaslonov.

Ne samo grafika, tudi zvok je boljši. Sedaj so mehki zvočni prehodi med sekvencami! Ja, prej niti tega ni bilo in je vmes prekinjalo zvok.
 
Friend or foe?!?

 
 
 
Ko svojo ekipo primerjaš z Beatles-i:

 
Prve epizode je tako po cca 2h igranja konec. Ostajajo še na srečo 4 epizode Guardians zabave! Enkrat v prihajajočih mesecih. Obljubljajo da bodo vsi deli izšli še letos. 

 
Če povzamem sta Telltale in Marvel zadela žebljico na glavico. Za Guardins of the Galaxy fane je igra must-buy. Celoten univerzum je preseljen v igro z novo, še ne videno zgodbo. Kot dodaten bonus je igra primerna tudi za tiste, manj vešče igranja, saj dopušča napake in ima enostavne kontrole zaradi poudarka na zgodbi. Prva epizoda kaže na še eno odlično Telltale igro, tokrat z Marvel navezo.
 
 
Celoten gameplay prve epizode (s KVARNIKI!):
 

Sniper Elite 4 - Moj pogled

Ko nekdo omeni Sniper Elite, velika večina takoj pomisli na epske počasne posnetke naboja, ki penetrira skozi telo nasprotnika in za sabo pusti tako uničenje, da ga najboljši kirurgi ne bi spravili skupaj. No, po tem je igra res najbolj znana,  je pa veliko več kot samo to. 
 
Nikoli se jih ne naveličaš
 
Sniper Elite 4 je tretje-osebna taktična streljačina, ki se v tokratnem delu odvija v Italiji. Glavni protagonist je Karl Fairburn, ameriški ostrostrelec, ki ima nalogo ustaviti pomembnega nemškega oficirja in razvoj njihovega skritega orožja. Na poti mu pomagajo italijanski partizani in mafia. Ja vem, čudno se sliši "mafia", ampak tako je. Zgodba ni ravno močnejši del igre in hitro pozabiš za kaj se sploh gre. Je pa zato toliko boljša igralnost in zasnova map, v katerih se odvijajo misije. 

 
Vse skupaj je 8 misij, kar se sliši malo, toda verjemite, da so misije zelo dolge. Za vsako misijo porabiš sigurno vsaj 1 uro igranja, pri nekaterih še več. Pa čeprav so zelo dolge misije, nisem nikoli dobil občutka, da se mi "vleče". Vsaka misija je na drugačni lokaciji in drugače zasnovana, tako da ni občutka, da se vse skupaj ponavlja. Mape so ogromne in na nek način "open world" oz. "sandbox" pristop, ki igralcu omogoča in na nek način vzpodbuja, da razišče svet v katerem se nahaja. Podobno kot najdemo v igri Hitman. Veliko je odprtih stavb, ki te prav kličejo, da jih raziščeš. Dodali so tudi "vertikalni element", saj lahko na dosti objektov splezaš in tako s tem vidiš še najbolj skrite nasprotnike. Pri predhodniku je bilo to vse skupaj veliko bolj linearno narejeno. Postavi se na to točko, ustreli zadanega nasprotnika, misija končana.
Najmanjša mapa v SE4 je 3x večja od največje mape v SE3 ... tako pravijo
 
Igralnost je podobna Sniper Elite 3, vendar vse nekako bolj spolirano in bolj tekoče deluje. Novost pri tokratnem delu pa je, da so dodali "suppresed ammo", kar olajša stealth pristop. Negativna stran je pa, da jih imaš samo 20 na voljo. Mogoče, če imaš res srečo, jih boš našel pri lootanju padlega sovražnika, vendar so zelo redki. Sicer imaš na voljo Welrod pištolo, ki ima dušilec, vendar je uporabna le na blizu. Pušk je na voljo 8, vendar ni neke bistvene razlike med njimi, da bi jih bilo vredno menjat. Nadgrajujemo jih pa z opravljenimi izzivi med igranjem. Npr. če hočemo nadgraditi optiko, potem moraš izvesti 50 strelov v srce nasprotnika. Nadgrajujejo se lahko samo 3 kategorije in sicer "Damage", "Recoil" in "Zoom". Če pa vam ne uspe tihi stealth pristop in ko gredo stvari narobe, potem je na voljo še dobri stari Thompson, ki vam bo olajšal pobeg oz. če bi želeli imeti bolj "Rambo" pristop. Lahko ste pri igri še malo bolj izvirni in uporabite pasti. Vzameš "trip mine", postaviš med vrata, požvižgaš, da pridobiš nasprotnikovo pozornost in čakaš na ognjemet. Igra omogoča veliko različnih pristopov in je od vsakega posameznika odvisno, na kakšen način bo igral.
Pri igranju na najbolj lahki težavnosti ali na normalni, ti pri streljanju asistira rdeča označba.
Pri težjih stopnjah pa te označbe ni in imaš indikator vetra.
 
Grafično je igra zadovoljiva, vendar se vaša konzola ne bo preveč namatrala pri procesiranju. Določene zadeve izgledajo lepo (osvetlitev), druge pa nekoliko manj (teksture, sence). Sinhronizacija ustnic pri filmčkih je pa obupna. Prav tako teksture na obrazu karakterjev. Glede na to, da naj bi to bila AAA igra, bi na takih stvareh morali še podelati. Mene sicer to ni zmotilo preveč, vendar je omembe vredno. Voice acting nekaterih karakterjev v igri je pa obupen. Očitno so trenirali italijanski naglas z gledanjem Youtube posnetkov. Frame rate je stabilen in ni opaziti nekih bistvenih padcev (igrano na Playstation 4).

 
Poleg Single Player načina je na voljo še Multiplayer in sicer 6 načinov:  "Deathmatch", "Team DM", "Distance King" ter "Team DK" (način, pri katerem se šteje skupna razdalja kill-ov), "No Cross" (mapa ločena na sredi, tako da ni mogoče priti na nasprotnikov teritorij), ter "control" (capture the flag na nek način). Malo sem probal večigralni način, vendar je bilo takoj vidno, da ni ravno velika baza igralcev. Se pa igra 6v6, če imaš srečo, da najdeš soigralce.

 
Potem je še način "Solo Survival" / "Coop Survival", kjer moraš branit radijsko postajo pred nasprotniki. Cilj je preživeti vseh 12 valov napada. Pri Coop se ti lahko pridružijo še 3 prijatelji.
 
No to so moji vtisi o igri Sniper Elite 4. Razen ne ravno zanimive zgodbe in obupnih igralcev, ki so posodili glas, mi je bila igra všeč. Predvsem to, da lahko uporabiš več pristopov v misiji in da ni tiste linearnosti.
 
Moja ocena 7/10.
×