Skoči na vsebino

RED DEAD REDEMPTION 2

WHERE'S OUR MONEY?!?
RDR2 tema

ANIMAL FORCE

Tower defense igra z VR implementacijo
Animal Force članek
  • Red
  • Dead
  • Redemption
  • 2
Vpiši se za sledenje  

KSi članki in vsebine KSi avtorjev

Spisane vsebine s strani avtorjev Konzole Slovenija

Logitech G29 & WheelStandPro Deluxe V2

Že od nekdaj sem bil ljubitelj dirkaških iger in simulacije, vendar se nikoli nisem spravil, da bi si kupil volan. Razlog za to pa so dokaj visoke cene volanov (če hočeš nekaj kvalitetnega), prostorska stiska, ali pa strah, da boš "vrgel" denar in zadeve ne uporabljal. Saj vemo, kako gre včasih. Nekaj kupimo, je atraktivno za teden ali dva, potem pa se nikoli več ne dotaknemo. 
 
No, ravno to se je malo manj kot dva meseca nazaj zgodilo mojemu "virtualnemu" prijatelju (dobro, zdaj mu lahko rečem že pravi prijatelj... @Cpt-Altekk). Kupil je volan, malo sprobal in potem ga je zamikalo, da bi si kupil PC za igre (šok!), tako, da je volan bil naprodaj in jaz sem takoj zagrabil. 
 
Gre se za volan znamke Logitech, model G29, ki je bil posebej zasnovan za "current-gen" konzole (Playstation 4 in Xbox One). Različica za Xbox je poimenovana G920. Praktično identična zadeva kot G29, le da so ji odvzeli nekaj gumbov. Gre za nekakšno mešanico modela "Driving Force GT", ki je bil narejen prav za konzole in modela "G27". Oba volana (G29 in G920) sta kompatiblna tudi s PC.
 

 
Na volanu se nahaja 14 gumbov in 24-točkovno vrtljivo stikalo. Kontrolni gumbi so lepo razporejeni. Pravtako so na volanu vsi gumbi, ki jih najdemo na Dulashock 4 kontrolerju. Se pravi, da z volanom z lahkoto upravljamo celotno konzolo. 

 
Volan je narejen iz kakovostnih in trpežnih materialov, kateri bodo sigurno podaljšali življensko dobo. Odlikuje ga tudi lep športni izgled.  Mogoče bi lahko bil malenkost večji. Ogrodje volana je iz aluminija. Volanski obroč je oblečen v usnje, ki je ročno zašito in omogoča dober oprijem. Spodaj je volan odrezan (športni, atraktivni izgled). Na vrhu obroča je markacija, za lažje orientiranje, v katero smer je obrnjen volan. Volan ima rotacijo 900 stopinj, kar je več kot dovolj, če ne igrate Farming Simulatorja ali kakšnih Truck simulacij. Zanimiv dodatek je tudi LED indikator, ki vas opozarja na pravočasno prestavljanje.  Volan lahko pritrdimo na rob mize z dvema sponama ali pa z vijaki. Spodaj so pripravljeni navoji za pritrditev (ali pa oboje na Wheel Stand Pro). 

 
G29 ima "Dual-Force Feedback" motor, ki omogoča natančen in realističen občutek vožnje. Njegovi spiralni zobniki pa poskrbijo za manjši hrup in vibracije. Dual Force Feedback posreduje ogromno informacij, kako se obnaša avto na progi. Od prekrmiljenja do podkrmiljenja, oprijem pnevmatik, grbine na cesti, občutek hitrosti (hitrje kot greš, volan postane trši)... Motorji so relativno tihi. Na trenutke malo bolj zaropotajo ( če npr. zapelješ iz proge v "sand trap" ali pa imaš bližnje srečanje s steno ali drugim avtom). Sam igram večinoma s slušalkami na glavi, tako da mi to ni preveč moteče. 

 
Stopalke so pravtako kvalitetno narejena. So iz nerjavečega jekla z majhnimi gumijastimi blazinicami, ki omogočajo boljši oprijem. Občutek ob pritisku je kot pri pravem avtomobilu. Stopalka za zavoro je lepo trda, plin in sklopka pa mehkejši. Vse to pripomore k bolj realističnemu občutku v igri in omogoča natančno pospeševanje, zaviranje in prestavljanje. 

 
Vse skupaj je enostavno za namestitev. Na Playstation 4 pa je dejansko "Plug and Play", nobenih komplikacij. 
 
Trenutno so za G29 na Playstation 4 uradno podprte naslednje igre: 
Asseto Corsa Dirt Rally  Driveclub F1 2015 in F1 2016 Farming Simulator 15 in 17  Project Cars  WRC 5   
Sam sem sprobal Asseto Corso, F1 2016 in Project Cars (kateri posvečam največ časa) . Imam tudi DriveClub in Dirt Rally, vendar še nisem uspel stestirati volana na omenjenih igrah. Project Cars je pa popolnoma optimiziran za G29. Pri nobeni od naštetih iger, ki sem jih sprobal, ni bilo težav. Edino pri Asseto Corsa, je Force Feedback občutno bolj nežen (tudi pri največjih nastavitvah) za razliko od Project Cars. Pri F1 2016 pa ni bilo potrebe po nobenih nastavitvah Force Feedbacka. Že v štartu perfektno. 
 
Logitech G29 je super  "začetniški" volan. Kvalitetno narejen, popolnoma optimiziran za Playstation 4. Mogoče so cene malo previsoke za občasne "dirkače" (399 USD, 300EUR). Še ena negativna stvar je, da za razliko od G27, ročni, 6-stopenjski menjalnik na voljo z doplačilom in ne pride v paketu (stane okrog 50 EUR). Je pa totalni "game-changer". Ko enkrat probaš, ne voziš več na gamepad. Če ste ljubitelji dirkačin in še niste probali vozit na volan, resnično priporočam. Čisto drugačno doživetje kot na gamepad-u. 
 
Dosti nas je, ki igramo igre na konzolah, kar pomeni, da smo lepo zleknjeni na kavču in strmimo v televizijo. Kam potem postavit volan ? No, tukaj nam priskoči Wheel Stand Pro. Zložljivo ogrodje, na katerega pričvrstimo volan in pedala, je pa hkrati stabilno in zložljivo, da nam po igranju ni v napoto. 

 
Wheel Stand Pro sem naročil iz uradne strani, dobil v 7-ih dneh. V paketu dobil vso potrebno orodje in vijake za montažo. Sestavi se v 5-ih minutah (jaz, ko nisem najbolj spreten sem rabil 10 min.) V ogrodju so vse luknje pripravljene, tako, da volan samo lepo postaviš in privijačiš. Dimenzije stojala so 56cm X 35cm X 13cm (zloženo stojalo). Stane malo več kot 100 EUR. Marsikdo bi rekel, da je cena previsoka za "kup" železa in da bi sami "zašvasali" to skupaj, vendar meni osebno ta element zložljivosti in možnost pospraviti zadevo pomeni veliko. Pa še estetsko lepše izgleda.

 
Marsikdo si ne more privoščit "Full Race Cockpit", zaradi visoke cene ali prostorske stistke, Wheel Stand Pro je pa cenovno ugoden in še možno ga je pospravit, tako, da ga priporočam in občasnim "dirkačem" in tistim, ki so malo bolj zagreti za ta žanr. 
 

Warcraft: Začetek

Opis filma je spisal uporabnik @Clicky, ki se je udeležil Videotopove predpremiere filma v Kinu Bežigrad.
 
            Film o eni najbolj znanih gamerskih franšiz je bil dolga leta v začaranem peklu  produkcije, podobno kot zelo uspešni Deadpool pred njim (kateri je plezal na plano kar od leta 2004 do letos), dokler niso odgovorni končno dali zelene luči za snemanje filma Warcraft. Film, ki temelji na zgodbi video iger istega imena je pretekli teden končno dosegel  kino dvorane, vprašanje pa je, če je bil vreden čakanja?
           
            Zgodbo o boju med Hordo in Allianco smo v slovenskih kinih videli med prvimi državami na svetu. Film nam najprej predstavi svet orkov, ki želijo preko portala, za čigar delovanje mora čarovnik Gul’dan darovati duše ujetnikov, preiti na nek neznan svet. Ker imajo omejeno moč za delovanje portala, najprej skozenj zakorakajo le najmočnejši izmed bojevnikov, za katere so določili, da so tega vredni. Med njimi je tudi Durotan z njegovo nosečo spremljevalko, ki služi kot glavna vloga filma s strani orkov.  Tukaj nastopi en izmed problemov zgodbe, saj film ne razloži dobro zakaj točno orki migrirajo na drug svet. Ko prestopijo v Azeroth, začnejo z uničevanjem vasi in iskanjem čim večjega števila ujetnikov, katerih duše bodo služile kot gorivo za prestop celotne horde iz njihovega umirajočega sveta na ta novi svet. Seveda tega zaščitniki Azerotha ne bodo dopustili in tako pride do boja med Orki, vključno z Durotanom in vitezom Azerotha,  Lotharjem. Zgodba predstavi še druge pomembne like, med drugimi Garono, mešanko med orki in ljudmi, Medivha, čarovnika in zavetnika ljudi in pa Khadgarja, nadarjenega učenca čarovništva, ki je zapustil šolanje. Zapleti se razvijejo precej predvidljivo in tako nam film ponudi združenje nepričakovanih partnerjev, šibko in precej nesmiselno kvazi romanco, očiten zaplet zgodbe in pa konec filma, ki več kot očitno drži odprta vrata za snemanje drugega filma.     
           
            Zgodba sama je dokaj osnovna in daje jasen občutek, da je le uvod, ki želi predstaviti svet filmskega Warcrafta. Naloga filma je pridobiti dovolj novega občinstva ter hkrati zadovoljiti ljubitelje, ki bodo še najbolj kritični do videnega. Tako, kot Batman VS Superman, si v tem vidiku postavi pretežko nalogo, saj je pri obeh rezultat vsiljena predstavitev glavnih likov s premalo predzgodbe, zgodba stlačena v časovni okvir filma in pa na čase zbegan potek zgodbe.
           
            Film je precej težko oceniti, saj niha od slabih do dobrih točk. Zgodba se kar drži izvirnika iz iger, čeprav so sem in tja večje ali manjše spremembe, ki bodo ljubitelje zelo zmotile, postreže pa nam s kar nekaj tako imenovanimi “easter eggi”, kot se spodobi za film, ki temelji na prednarejenim vesoljem z obstoječo bazo ljubiteljev in privržencev. Igralci po večini dobro predstavijo svoje vloge, osebno me je zmotila le Garona, ki je glede na to, da ima v sebi orkovsko kri, bila precej lesena. Morda med najbolj impresivnimi deli filma je CGI, saj film izgleda resnično dobro do najmanjših detajlov in premikov mišic na orkih. Dobra stran Warcrafta je, da bodo v ogledu uživali tako znanci, kot tisti, ki popolnoma nič ne vedo o igrah, saj ima pridih pustolovščin v stilu Gospodarja Prstanov, od gledalca pa ne pričakuje obširnega predznanja. Morda bi celo lahko rekli, da bodo ob ogledu bolj uživali pravzaprav slednji, saj se ne bodo obremenjevali s spremembami v znanih stvareh.
           
            Če upoštevam tako pozitivne in negativne stvari, se veselim nadaljevanja. Film je bil zabaven ogled in ga brez problema priporočam tudi drugim. Za povabilo bi se rad zahvalil Videotopu in Konzole Slovenija, pri katerih so mi omogočili ogled filma na predpremieri v vedno odličnem Kinu Bežigrad.

K.Š.
 

 
Slike iz dogodka: Predpremiera filma Warcraft

Beyond Eyes

 
Beyond Eyes je igra, ki je mojo pozornost ujela na lanskem E3 kot "on Xbox first" ekskluziva. Ne vem, očitno imam navado, da me drugačne igre precej pritegnejo in Beyond Eyes je definitivno drugačna.

Zgodba nam v slikanicah prikaže predzgodbo. 10 let stara punčka Rae v nesreči z ognjemetom izgubi svoj vid. Deklica je travmatizirana in se boji glasnih zvokov, javnih mest in le redko kdaj gre iz hiše. Edini kotiček zaupanja zunaj ji ponuja domači vrt. Tam sreča muco Nani in kmalu postaneta BFF. Nekega dne, muca izgine in Rae se kljub težavam odloči zapustiti vrt in poiskati svojo Nani. In tukaj se igra prične.

Igranje je sila enostavno. Uporabljamo le desno gobico za premikanje slepe punčke, levo gobico za premikanje (panning) pogleda in v moje primeru igranja na PS4, gumb X kot action ukaz. Le tega redko uporabljamo, saj v igri ni kaj prida za početi. Akcija? Hja, potem kar pozabi na to igro.

Igra spada v tako imenovano zvrst walking simulatorjev. Hoja in raziskovanje sta osrednji mehaniki igre. Ker gre za slepo punčko, je tudi hoja temu primerno počasna. Na začetku je pred nami praznina - bel zaslon in s hojo odkrivamo svet. Ob tem se nam v zelo lepem in pisanem videzu vodenih barvic, sproti izrisuje na novo odkrita okolica. Nekoliko ta mehanika spominja na The Unfinished Swan, ampak je vseeno precej drugačna. Praznina predstavlja punčkino slepost, pisan svet pa njeno domišljijsko predstavljanje okolice, ki jo občuti.
Ker se slepi ljudje večinoma nanašajo na zvok, je v igri prav ta element osrednje poudarjen. Na primer zvoki stopinj so izostreni in zelo poudarjeni. Če zapreš oči, lahko razločno ugotoviš po čem Rae hodi - blato, luža, les, trda podlaga,... Mogoče zna na začetku nekoliko motiti, saj so zvoki precej glasni, ampak enostavno pašejo v samo tematiko igre.
Vendar v igri ni vedno vse tako kot izgleda oz. se sliši. Določeni zvoki iz daljave dajejo drugačno podobo in komaj ko se zvoku približamo ugotovimo za kaj se gre.
Po moje je osrednja ideja zelo dobro narejena in dobro predstavlja tematiko igre.

Zgodba iskanja muce je ves čas prisotna skozi igro. Vsake toliko se odvije prizor, ki razkrije kje se je Nani potepala. Rae namreč ves čas "čuti" kje je muca hodila in ji sledi. Iz daljave vsake toliko slišiš mačje oglašanje, kar je indikator, da si na pravi poti.
V igri gre za zelo izrazito svetlo - temno tematiko, ki se ves čas izmenjuje v igri. Konec koncev Rae premaguje svoje strahove, vendar nanje ob glasu Nani kaj hitro pozabi.

Igra je precej kratka - cca 90 minut igranja in nato še 90 minut, da pobereš vse trofeje.
 
Še nekaj na temo kaj mi ni bilo všeč oz. bi lahko bilo bolje izvedeno:
Škoda da se avtorji niso bolje poigrali z mehaniko zvoka. Na primer izziv bi bil, če bi naredili odseke iger, kjer bi lahko igral le preko zvoka, vizualnost pa bi bila izključena. Torej igranje le tako kot večinoma slepi lahko občutijo okolico. Upravljanje hoje je včasih pravi pain in the ass, saj se velikokrat kam zatakneš. Hitrost hoje. Ob prvem igranju me ni motila počasnost hoje, ampak ko enkrat preobrneš igro, potem bi bila zelo dobrodošla možnost hitrejše hoje. Zvok korakov je na čase grdo nesinhroniziran z animacijo. Dolgi loading časi. Nalaganje posameznega poglavja traja enostavno predolgo za tako nezahtevno igro. Kratkost. Ponavadi me to ne moti, ampak igra bi z vsaj malo domišljije lahko hitro bila daljša brez ponavljanja.
Če potegnem črto, tole ni odlična igra, niti zelo dobra ne. Je zelo amatersko narejena igra. Manjka ji precej dodelave, da bi dobila poseben status v moji zbirki preigranih iger. Je ena izmed iger z dobro idejo in izvedbo, ki ji manjka spoliranost.
Vidi se, da za igro ne stojijo gore denarja in da so razvijalci (Tiger & Squid) majhen skupek začetnikov, ki so začetniki v svetu ustvarjanja iger. Kljub enostavnosti igralna mehanika peša, animacije bi lahko bile bolje narejene, zvok bi lahko bil bolj natančen, grafično bi igra lahko bila boljša,... Ampak v tej igri je vse to sekundarnega pomena, bistveno je namreč sporočilo igre. In tukaj igra zadene v polno.

Še video igranja. Žal me je YouTube zeznil in komaj po preigrani igri javil, napako pri streamu. Tako sem nato posnel le lovljenje še preostalih trofej, ki pa zahtevajo skorajda celotno ponovno preigranje.
 
 
×