Ekskluzivno:[NES] Metal Storm

[Jackobi]

Metal Storm je tako odličen, a tako spregledan kos softwarea, da sem kar jezen postal sedajle malo. Igra že tako v svojem času ni doživela preveč oglaševanja, tako da sta jo izid v zelo poznem obdobju generacije NESa in neizid v Evropi še toliko bolj pahnila na smetišče neupravičene pozabe. Vendar, mi se ne damo! Širili bomo besedo o tej prečudoviti igri in ljudje bodo igrali, da se bo iskrilo in nasmeški bodo rastli širom zemlje! In premagali bomo anoreksijo, ozdravili bomo AIDS, HIV, LSD in THC, ter Vidku sešili srajčico!!!! Naj vas slišim reči ALELUJA! ALELUJA JAHVE, BOG in BUTARA! Ne? Niti malce ne? Res ne? Niti en tak mičken Ale... *sigh* No, potem pa pojdimo naprej.Zgodba gre približno takole:

 

 

Srsly? To boste naredili? Ready? Plain, ready? Tako kratkega uvoda nebi pričakovali niti od najcenejše spremljevalke v Amsterdamu. Res, igralca nebi mogli bolje pripravit na spopad na življenje in smrt med eeeerm...M-308 Gunnerjem(???) in...nečim, kar bomo verjetno srečali ob koncu špila in po njem udrihali, da nam bodo palci odpadli, ter s tem rešili svet?? Cjah, kaj pa moremo...

 

...v zahodnjaški verziji se avtorji namreč na žalost niso preveč potrudili na zgodbovni plati igre. Na srečo pa na internetih lahko najdemo tudi neuradne prevode japonske verzije, ki igralca vsaj malce pripravijo na to kar jih čaka. Saj ne rečem, tudi v zahodnjaški verziji dobimo na koncu nekaj okvirnih informacij za kaj se je sploh šlo in kako je ime zlobnežu in kaj tedaj. Ampak, njah. Nismo prišli brat zgodbice ampak rešetat kovinske slaboritneže(kovinitneže?).Torej, igra je skoraj standardni predstavnik dobre ploščadarice tiste generacije:

• Popoln nadzor, check
• za tiste čase dober zvok, check
• za NES izjemna grafika (uuuu, fino), check
• in dobršna mera težavnosti, check
  

Čeprav švohceni NES praviloma nebi zmogel parallax scrollinga(večplastno premikanje ozadij, ki pričarajo občutek globine), so mojstri kode pri Irem dosegli tudi to. Kot pravim, za današnje standarde je grafična podoba predpotopna, vendar so detajli podrobni in sam design zelo všečen.

 

[media]http://www.youtube.com/watch?v=Pt3yOCEFVkE

 

No, saj zadeva se sliši precej spodobno. Sicer nič posebnega, vendar igra skriva svoj adut. V igri lahko namreč poljubno obračamo učinek gravitacije. Kdo bi si mislil, da lahko kaj tako preprostega ustvari tako svežo igralsko izkušnjo...in to leta 1991! Če bomo želeli po stropu prestopicljati do sovraga in ga nemočnega pokončati, zakaj pa ne? Pritisk tipke za skok in za gor, pa smo tam. Če želimo nazaj, pritisk za skok in navzdol. Vpliv gravitacije pa vpliva tudi na sovrage, tako da moramo biti precej previdni pri tem početju. Seveda, pa bi bil tak dodatek igranju popolnoma odveč, če mu dizajn stopenj ne bi bil podrejen. In pa še kako mu je. Ko tečemo skozi stopnje, nam na čase niti ni več jasno, kaj da je spodaj in kaj zgoraj. V določenih predelih sta strop in tla celo odprta, kjer bomo padli iz nasprotne strani zaslona, kar pa nam, presenetljivo, spet pridoda novo dimenzijo gameplayja.

 

Kot sem že prej omenil, igra vsebuje kar precejšno mero težavnosti. Igramo pa po pravilu, dotakni se in umri. Preživeli bomo samo v primeru, da bomo nosili ustrezen powerup, ki nam bo prvo napako prizanesel. Drugače pa nas bo vsakršen dotik z izstrelkom ali sovragom uničil. Na prvi pogled so pravila stroga, vendar je igra nekako odpustljiva. Na voljo imamo tri življenja in ko umremo, nadaljujemo od začetka stopnje, oziroma checkpointa, če ga stopnja ima.

 

 

Vihroč skozi stopnje srečujemo sovrage vseh oblik in količnikov inteligenčnega kvocienta. Od sedečih ubij-me-prosim švohotcev, pa tja do premikajočih se zidov pogube. Seveda pa ne moremo tudi mimo šefetin. Vsaka stopnja ima svojega, kar jih na koncu šteje 6(če izvzamemo zadnjega-zadnjega šefeta pri višji težavnosti, ampak o tem kasneje). Vsaka šefetina zahteva določeno stopnjo mojstrovanja obračanja gravitacije in ne bom lagal, proti koncu bi se dalo nacepit gamepadov za celo zimo. Ampak hej, dokler imamo fer težavnost ni za izgubljat živce. Igra je fer in če bomo izgubili, bomo izgubili zaradi svoje napake.

 

Tako postoj vojak...eeerm, M-308 Gunner! Postoj in izkusi, kar je bilo pred toliko leti po krivici pozabljeno!

 

 

 

Sidenote:Kot sem rekel, igre ni moč dobiti ne v evropski cartridge obliki, niti na Wiijevi VC. Tako se je žal treba zateči k emuliranju. Pri tem toplo priporočam uporabo gamepada, ki igranje zelo omili. Preko bluetootha je mogoče priklopiti Wii Remote, kot tudi Sixaxis oziroma Dualshock3. Xbox360 USB gamepad pa naj bi z Windowsi delal že po principu plug 'n play.

View full article