detroit become human SPISANO: PRESS Preview iz Prage, Detroit: Become Human

Ozi · April 23, 2018

Po spletu nič kaj omembe vrednih okoliščin, sem se namesto z letalom odpravil na pot s svojim avtomobilom. Ob 6h popoldne, v dežju in turobnem popoldnevu. Na hitro sem zavil na črpalko, dotočil gorivo, pograbil vrečko nujnega živeža in pičil dalje.

Navadno venomer izkoristim situacijo in si poleg vzamem družbo, tokrat žal ni bilo dovolj časa in sem dolgčas za volanom izkoristil za neke vrste vlog zapis odprave. A en posnetek šteje za vlog? 🙂 Nepomembno. Kako (bolj ali manj) spretno sem se odrezal, vam predstavljam v štirih video klipih objavljenih na našem YouTube kanalu. Od tega so trije vezani na samo pot in preganjaje dolgčasa s samim seboj, zadnji pa je dejansko osredotočen na sam event oz. video intervju z namestnikom kreativnega direktorja igre pri Quantic Dreams, gospodom Gregorijem Diconujem. Povsem na koncu, zadnji trije deli prispevka so prikaz igralnosti, neposredno zajete iz gejmpleja. To so tudi sekcije, ki smo jih preigravali. Nekateri so prišli tudi dalj od tega, kot omenjam v nadaljevanju.

Ko sem naposled prispe l v Prago, odsmrčal nekaj ur prepotrebnega spanca in se za silo okrepčal pri hotelskem zajtrku smo peške odkorakali do mesta eventa. Fantom iz Sony PR za Češko in Slovaško kapo dol, cel dogodek je bil solidno pripravljen, z veliko jedače in pijače, prigrizkov, sladic in predvsem z zatemnjeno sobano z igralnimi konzolami.

Še nikoli v življenju se mi namreč ni pripetilo, da bi me nekdo zaprl v sobo za 3 ure in pol z namenom, da se moram igrat. Sedaj ste tu, čas je da preizkusite igro … Igro sem predčasno prekinil, ker si nisem več želel kvarit igričarske izkušnje.

Detroit: Become Human te povleče… ne, ne. Posrka te v gejmplej in igra se odvija kot blazno dober interaktiven film. Tega smo od Quantic Dreamsa sicer vajeni, a vseeno, ta igra je na novem nivoju. Ko sem se kasneje menil s kolegi, smo si bili podobnega mnenja. Urednik s Slovaške je izjavil, da ga skrbi, če je igra dovolj dolga, ker je imel občutek, da je v tistih dobrih treh urah videl že toliko, da ima občutek, da je prispel takorekoč do konca. Bojazni bojda ni; obljublja se okvirni igralni čas desetih ur. Nekaj več ur za preigravanje komplet kombinacij.

Ker je do izida igre še malenkost več kot mesec dni (ironično, 25. maja smo nekoč praznovali dan mladosti ali Titov dan), velja še vedno kup PRESS omejitev. Omeniti velja precej novega slikovnega materiala, ki je na ogled v članku samem. Kar je sedaj dokončno jasno je dejstvo, da Kara ostaja in igra glavno vlogo. Če se je kdo spraševal kam je izginila po tech demotu iz PS3. She's alive!!

Dobesedno.

Komaj čakam, da zaženem igro na novo pridobljenem 4k HDR TV aparatu, s poveznjenimi slušalkami in ustrezno ambientalno temperaturo. Igra je odlična in sladokuscev ne bo pustila na cedilu. To si upam trditi. Celo tako zelo sem napaljen, da sem si igro naročil v pre-order, ne glede na destvo, da nam v uredništvo kani past en naslov. Poleg tega je pre-order dober izgovor za vnovično preigranje Heavy Rain naslova, ki bo krasna uvertura v D:BH.

Kar se vsebine tiče lahko naposled izdavimo, da igramo zgodbe treh likov, treh Androidov, ki jim "slaba koda" useka na slabše počutje. Nekega lepega dne, hočeš-nočeš začnejo dojemat občutke o tem, kaj je prav in kaj narobe. Posledično se začno evolvat v pravi AI. Umetna inteligenca v svojem prvem koraku prebujenja umeščena v vsakdan futurističnega mesta Detroit. Poudarek NI na sodnemu dnevu in Terminatorski različici vstajenja strojev. Poudarek je na socialni noti, v smislu kako prične stroj dojemat človeško družbo, čustva, moralne vrednote, ipd.

Trije protagonisti slišijo na ime Markus, Kara in Connor. Markus je predstavnik, recimo temu l33t osebnih butlerjev, ki ga pod okrilje vzame intelektualnež, umetnik, ki ga upodablja vrli Lance Henriksen (droid, Bishop iz Aliens / Osmega Potnika) - ziher naključje, ja. Drugi link je Kara, ki upodablja hišno pomočnico, očitno deležno zlorab. Tretji link je Connor, strog, preračunljiv, odločen. Connor je posebna veja androidov, ki so zdizajnirani za pomoč roki pravice. V preview igranju, ki sem ga dal čez, je občutek upravljanja z liki zelo intuitiven in ne pušča občutka, da si veliko (nehote) izpustil. To me pri interaktivnih in vodenih igrah vedno malo skrbi; kaj bom zamudil, ker bom spregledal. Moram reči, da v preigranem delu igre nisem imel s tem težav, uporabniški vmesnik je lepo skreiran in logičen. Je pa potrebno pristopit k igranju bolj odprte glave, vsaj kar se kontrol tiče. To velja za vse igre Quantic Dreamsa.

Kako dobro so navlekli na čustveno plat, vam pričara igra sama; z zasnovo zgodba vzbuja občutek, da igramo film in vlogo tistih, ki so odrinjeni na rob družbe. No, tehnično je temu res tako. S to izjemo, da so naši glavni liki pač sintetične krvi in odkrito novodobni sužnji. To seveda povzroča vrsto trenj v (človeški) družbi, izjemno visok in naraščujoč delež brezposelnosti, itd, itd. Ne bi preveč kvaril vtisov z razkrivanjem vsebine. Dejstvo pa je, da ima svoboda, kar velja tudi za kritično (torej svobodno) razmišljanje, svojo ceno. Nehote in upravičeno se vprašam, koliko le-te že plačujemo ljudje.

Za konec vas vabim, da obiščete naš YouTube kanal, kjer je na voljo nekaj video vsebin, vključno s prikazom igralne tehnike, samega gejmpleja in nenazadnje, intervjuja z namestnikom kreativnega direktorja igre. Ah, in nekaj mojih samogovorov na dolgi in pozni vožnji v Prago.

KSi trip to PRESS event, Detroit: Become Human, 1. del (start)

KSi trip to PRESS event, Detroit: Become Human, 2. del (vožnja)

KSi trip to PRESS event, Detroit: Become Human, 3. del (čvekanje)

KSi trip to PRESS event, Detroit: Become Human, 4. del (event day)

KSi trip to PRESS event, Detroit: Become Human, 5. del (gameplay preview)

View full article