Ekskluzivno:[Multi] Call of Duty: Black Ops opis

JumpingHero · December 5, 2010

Verjemite mi, da sem trenutno v zelo težkem položaju. Ne vem namreč, kako bi opis začel. Kot bi pogledal Mulholland Drive od znanega režiserja Davida Lyncha, kjer nekako veš globoko v sebi, kaj si videl, ne znaš pa si povedati oz. dopovedati. Sem nekako hendikepiran, ker pred tem nisem opisal MW2, s katerim bi lahko nato špil korenito primerjal in si s tem olajšal delo. A ne bom preveč pohlepen, namreč bom v tem opisu seštel dejstva, pluse in minuse, ter na koncu za vas, bralce, prinesel pošten zaključek. Zato se kar hitro spravimo na delo in poglejmo, kaj nam je Treyarch pripravil v svoji tretji kreaciji po CoD 3 in CoD: World at War.
[PRBREAK][/PRBREAK]
Call of Duty: Black Ops se uvršča med leta 1961 in 1968, ter tako pokriva večje časovno obdobje kot ostali CoD-i. Igra se začne z bolečim prebujanjem operativca SOG-a, Masona, ki je zaslišan s strani neznanca. Očitno naš vrli junak ima koristne informacije in posledica tega je, da nas igra popelje skozi serijo flashbackov (misij) kjer obiščemo več časovnih obdobij (čeprav je uvrščena med `61 in `68, obiščemo tudi dokončne zaključke druge svetovne vojne) in več različnih lokacij. Od mestne Kube, gozdno-puščavskega Vietnama, letalonosilk, hladne snežene Rusije in še marsikaj. Zgodba je nekoliko klišejska, a zadrži dosti spektakla in ni niti v enem momentu dolgočasna. Tudi liki so odlični. Od kulerskega Hudsona (glas mu je posodil Ed Harris), klasičnega ruskega borca za svobodo Reznova (Gary Oldman), našega Masona (Sam Worthington), ki je nekako še najbolj klišejski, do še nekaj postranskih likov, ki lepo zapolnijo vrzel. Zgodbovno je Call of Duty: Black Ops najmočnejši Call of Duty.

Igralna mehanika ostaja nekako znana. Trume nasprotnikov proti tebi in še kakšem heroju, nakar sistematično čistiš val za valom in se prebijaš naprej v dokaj raznolikih misijah. Pokazatelj zdravja ostaja ekran sam, torej bolj kot je rdeč, bolj nam igra sporoča, da je treba najti zaklon od vročega svinca, ki prihaja od nepridipravov. Sama kontrola lika ostaja identična, le orožja so dobila malce na teži in feedbacku, tako da ne ostajajo več fiksirana na tarčo marveč veselo poskakujejo tudi v kampanji, ne samo v večigralstvu. Ker so igralno mehaniko že imeli podano, so Treyarchovci zato morali skupaj spraviti samo misije. Ki pa ne razočarajo. Misije so verjetno med bolj raznolikimi, ki jih je videla CoD serija.

V enem momentu v slow-motionu ciljamo Castrovo glavo, z aviona streljamo kubanske komuniste s težkaškim orožjem tipa M60. Nato označujemo tarče zračni podpori, se prišunjamo v rusko oporišče, kjer moramo sabotirati polet rakete. Že čez nekaj momentov se branimo besnega navala poševnookih Vietnamcev in upravljamo rakete v gobce tenkov. Igramo se strategijo s satelitskim letalom, kjer komandiramo gručo elitnežev in jih vodimo do tarče, nakar igra preklaplja v njihovo perspektivo in spet v obratno smer. Nakar še sedamo v helikopter in požigamo vse povrsti in imamo spektakularne helikopterske obračune. Raznolikost res ne pozna meja in treba je reči, da so nanjo Treyarchovci res mislili. Vsekakor nisem vsega naštel, saj počnemo še mnogo več in če vse skupaj seštejemo, nas igra zaposli za kakih 6 do 10 ur odvisno od težavnosti, na kateri boste igro preigravali. Na koncu naj pohvalim še orožja, ki naredijo igro še bolj zabavno. V posest nam pride lok z eksplozivnimi puščicami, shotgunom z napalmskimi metki, ki nasprotnika še zažgejo in še. Nabor je res obsežen in zagotovo se najde kaj za vsak stil igranja.

Ko si vse videl, pa te igra počasi usmeri v dva druga moda, ki bosta verjetno strežnike Live-a in PSN-a zavzemala še dolgo. Gre za Zombie Mode in seveda multiplayer. Prvi se vrača po manjkanju v MW2 in je v srži še vedno enak. Pokamo zombije za točke, postavljamo bariero in se prebijamo skozi hišo, kjer poizkušamo čim dlje preživeti. Drugi pa je vsekakor malce daljše in bolj obširno zmene. Čeprav ima vsak svoj okus glede večigralstva v različnih CoD-jih, je treba reči, da so si v jedru vsi skoraj enaki. Nekaj dodatkov tu, nekaj dodatkov tam. Tudi tu se nič bistveno ne spreminja. Zopet je tu dosti različnih map. Od mestnih, džungelskih, sončnih, zasneženih, nočnih, do majhnih, srednjih, velikih… Zagotovo se najde mapa, ki ti paše, zagotovo pa se najde tudi mapa, ki ti ne in ne sme biti hudega razburjenja, ko se na ekranu prikaže nezavidljivo razmere ubojev in smrti. Modov ni dodano kaj preveč, med boljšimi novostmi je denar (COD points) s katerim kupujemo od opreme (orožja, dodatki) do poslikav za orožja in embleme. Z njim lahko odigravamo tudi Wager matche, kjer zastavljamo vsoto in se pomerimo. Black Opsov multiplayer zadržuje vse kar je stari imel, nakar mu doda še malo tistega, da se čuti sveže, a znano. Treba je še povedati, da so najvišjo stopnjo znižali s številke 70 na številko 50, kar je dobrodošlo, saj se je lov za 70 stopnjo zdel nekako razvlečen. Po maksimalni stopnji sledi še znani Prestige mode, ki je ponovno preigravanje od prve stopnje z oznako, da smo v prestigu. Lestvice so ločene, torej prestigove lestvice od normalnih.

No… Glede na to, da je zgornji opis več ali manj hvalospev, zakaj potem ocena ne seže v 90+? Hja, prvotno zato, ker ne vsebuje nikakršne revolucije. Isto kot MW2 je to spet tisti stari hitri fiks. Dolžine kljub intenzivnosti ni ravno za pohvaliti. Drži, da je kaj ultra novega težko pričakovati. A če bi vse združeval, lahko vidiš, da se zadnji štirje CoD-i razlikujejo le po časovnem obdobju in zgodbi. Ostalo je ama baš isto. Pač, tu furaš helič, tam furaš čoln, tu šibaš čez Castrovo vilo, tam čez pokopališče avijonov. Vsi imajo spektakularne dogodke. Le da so enemu pač ljubši te, onemu drugemu pa tisti drugi. Nakar nadaljujemo in pridemo do checkpointov, ki so včasih postavljeni res smotano. Na nižji težavnosti to še ni taka težava, ampak na višjih… Ko te fentajo in te vrnejo orenk nazaj, se res počutiš, kot da si fasal pošten šamar. Nakar ne morem mimo moje največje osebne zamere. Respawn nasprotnikov. Infinity ward je igričarjem naredil veliko uslugo, ko se je v MW2 rešil starega sistema respawnanja. A Treyarchu se to ni zdel ravno problem. Vrnili so namreč star sistem, ki pomeni, da se nasprotniki spawnajo toliko časa, dokler ne dosežeš določene točke. V MW2 si jih vse postrelil in je to bilo to. Tu pa ne. Nasprotnikov je neskončno in šele ko dosežeš določeno točko, si se jih odklenkal. Gre za nedobrodošlo nazadovanje. Problem je bil že rešen in vse je bilo ponujeno jim na pladnju, pa so spet šli na staro šaro. Eh… Nato nadalje nervirajo moteči soborci, ki res samo motijo. Vse skupaj v celi misiji ubijejo dva nasprotnika, ostalo večino časa pa se ti nastavljajo, kot bi bili munjeni. Še posebej nervirajo, ko moraš skozi vrata, dragi partner pa te ovira in te izpostavlja salvam nasprotnikovih metkov. Vrine se še kak hrošček (pobiješ vse, nakar igra ne registrira, posledica tega je ponovno nalaganje igre), čeprav je res, da so orenk poredki. Ampak ko so, so lahko uničujoči. Za konec so še porodne težave s strežniki, saj igralci na vseh platformah trpijo za lagom (PS3 igralci naj bi imeli posebej veliko težav). Tudi na 360 ga igralci niso povsem osvobojeni. Osebno nisem imel večjih težav, je pa res, da je moja povezava v internet dokaj hitra in je treba računati, da nekateri niso tako srečni.

In za konec? Končna primerjava z MW2? Je boljši ali slabši? Hja, na koncu lahko rečem, da je odvisno od okusov. Nekateri preferirajo modernost, nekateri starost. V glavi si mislim, koliko bi dal MW2 in mislim, da je odgovor številka 80. Zato naj bo tu enako. Ker so razlike minimalne, tehtnico lahko prevesijo že najbolj majhne stvari. Kakšen lik, kakšna misija, kak mod v večigralstvu in tako dalje. Zato ne bom izigraval mesije in dajal nekih dokončnih zaključkov. Naj boste vi tisti, ki boste presodili kateri vam je ljubši.

80

*naj vam še dam namig, da sta v igri dve skriti manjši igrici. Dead Ops v slogu Robotrona, in Zork, stara Atarijeva tekstovna igra. Oboje dosežete preko računala v ozadju "mučilne" sobe, do katerega lahko dostopite , preden odobrite vstop v menije (campaign, multiplayer, zombie mode, options)*

View full article

Urejano December 5, 2010 od Jumping Hero