Ekskluzivno:[X360] Alan Wake opis

[JumpingHero]

Jap. Alan Wake je opisan. Opisan po težavnih parih dnevih premišljevanja, kako spisati tale opis. V prejšnjem opisu (CoD: Black ops) sem namreč napisal, da sem v težkem položaju in da ne vem ravno, kako dober mi je špil in kako ga oceniti. Tu nimam teh težav. Vse je jasno, kot dan! Le treba je to spisati. In tu je največja težava. Zato toliko bolj razumem našega heroja Alena Zbud`se, ki ima hude težave s pisanjem.
[PRBREAK][/PRBREAK]
Špil se začne s sanjami našega Alana, ki so že tako močne, da jih fant komajda razlikuje od realnosti. Insomnija se po njegovih možganih širi, zato se odloči, da se bo skupaj z ženo Alice (ki trpi za strahom od teme) spočil v idiličnem mestecu Bright Falls. Tam naj bi si napolnil baterije, da bo lahko napisal novo knjigo in s tem z denarjem nahranil svojega agenta Barry-a, ki živi od njegovih knjig.

 

Barry (v ozadju) je odličen lik. Hkrati je pohlepen, brez razloga vase zagledan, a simpatičen in ti je mar zanj

A še preden se Alan razpakira, že nastopijo nove težave. Najprej spozna frikovski folk, ki špancira po mestecu, žena mu ob večernjih urah izgine, on pa se zbudi na neznanem kraju v avtu s buško na glavi. Sucks to be him, vam pravim!

 

Zatorej kmalu Bright Falls začne razkrivati svoje temačne skrivnosti. Ponoči namreč zlo vstane in v tistem momentu ni več nič varno. Tema prevzame trupla, predmete, vse kar lahko in nato poiskuša obglaviti Alana, ki ne kriv ne dolžen želi samo preživeti. Da bo dogajanje še bolj skrivnostno, Alan opazi, da so vsi dogodki, ki se dogajajo, iz njegove knjige, ki pa je ne spomni, da bi jo napisal.

 

Zgodba je zares močen element tega špila in je verjetno glavni razlog, da vztrajamo do konca. V 6 poglavjih spoznamo dosti zanimivih likov, si ogledamo raznoliko okolico in tako po nekje 10 urah pridemo do dokaj nezadovoljivega konca (dragi Remedy nas zato futra z DLC-ji, vsaka dodatna epizoda nas oskubi za 560 microsoftovih pik).

 

Naslov drugače teče zelo lepo. Po smernicah novodobnih predstavnic streljaških žanrov, vodimo Alana iz tretje perspektive, nakar, ko želimo nameriti, pogled skoči čez rame. Naj povem, da merimo lahko tudi brez, a je uporaba svetilke krucialna. Sovražniki so namreč obliti s temo in še preden jih lahko poškodujemo, jih moramo očistiti teme. To storimo s svetilko, flash granato ali pa bakljo, čeprav je najbolj pogosta stvar ravno lučka v palčki. Svetilka se nam lahko tudi izprazni, zato moramo biti v posesti baterij, ki s pritiskom tipke Y nadomestijo pokurjene baterije. Ko so očiščeni teme, je čas, da se jih preluknja. Z metki, kakopak. Ti prihajajo iz najrazličnejših mašinerij. Začnemo z revolverjem in lovsko puško, nakar kmalu poprimemo še za shotgunom in morda najmočnejšim orožjem, flash gunom. Ta namreč po izstrelku še eksplodira in je fantastična zadevica, za odstranjevanje več nasprotnikov hkrati. Je pa nujno poudariti, da je špil tečen, s konstantim odvzemanjem že pridobljenih orožij, zaradi tega ali onega dogodka v igri, kot je recimo konec poglavja. Si imel ful veliko metkov na koncu poglavja? Jovo na novo stari. Od pištolice prek metkov, do drugih orožij. Na repertoarju imamo še izmikanje, torej če bumper ob pravem času (ravno v momentu sovražikovega zamaha) pritisnemo, naš heroj izvede izmik v stilu Maxa Bolečine (Remedy pač noče odvržt svoj trademark ane?).

 

Sama poglavja so dolga nekje uro, uro in pol, nakar se zaključijo in pričnejo kot kakšne klasične nanizanke (Twin Peaks recimo). Torej s končanjem na vrhuncu in takim pričetkom, da nam prvo prikaže, kaj se je zgodilo v prejšnji epizodi. Naloge niso ravno izvirne. Pojdi tam, nakar ti igra na pot vrže par ovir, da moraš okoli. Ponovi vajo. Čeprav obiščemo dosti lokacij, se 70% igre odvije v gozdu in repetativnost res včasih doseže neizdržljivo količino.
Gozdovi se vlečejo in včasih si resno preizkušen, da bi polomil plošček. A vedno se zgodi nekaj, da te ravno toliko motivira, da izdržiš še tisto malo in končaš to frdamano poglavje.

 

Ker je gozd toliko bolj osamljen, te vedno znova veseli, ko na začetku naslednjega, ali na koncu tega poglavja srečaš živo osebo. Treba je pohvaliti govorce, ki so res dobro opravili svoje delo. Grafična predstavitev je solidna, čeprav nič kaj ven zemeljskega. Vredne omembe so še skrivnosti, katerih je res dovolj. Zbiramo termovke, liste na katerih piše zgodba iz igre in je spisana res solidno (čeprav res zabluzi z metaforami na veliko).V igri je še bonbonček vožnje z avtomobilom, a je to narejeno zanič, saj se premika kot kariola brez ene ročke in brez pol kolesa. Večigralstva ni, dolžino lahko raztegnejo le še višje težavnosti (tri so: normal, hard, nightmare).
Hypu okoli te igre, ne sledim. Kot sem že omenil je Alan na določene faze res razvlečen. V dobesedno vsakem poglavju moramo laufati po tistem enoličnem gozdu, ki kaj kmalu res začne najedati. Nato sem že izrazil hudo nezadovoljstvo nad koncem, ki je res tako cliffhangerski, da bi Alana po igri izvlekel iz ekrana, ga zvezal pred računalnik, mu prislonil nalivnik na uho in ga prislil, da spiše pošten konec, ker tale… K`r nekaj. Kot prvo, ne zaključi dobro, kot drugo je tudi razlaga nekaterih dogodkov mnjeh. Tudi cel špil deluje po nekem klasičnem receptu. Pogovor v *vstavi ime prebivališča*, nakar tekaš čez gozd po temi, zaključek poglavja in ajmo spet.

 

Menim, da je Bright Falls nekakšna Lynchevska metafora na današnji svet, da nič ni tako, kot se zdi

Ne razumite me narobe. Večino časa je stvar dokaj zabavna. A ko mi zgolj zavoljo umetnega podaljševanja vrine 20 nasprotnikov za brezveze, ker se mu tako pač hoče… Jap. Razjezi me. Drugače so nekateri boji res zabavni in par dogodkov si pošteno zapomniš. Nadalje razkurijo z dodatnimi epizodami, ki bi morale biti del osnovne igre. Pa tudi te ne dodajo nobenega boljšega zaključka. Včasih te pokopljejo še nadzorne točke, ki so postavljene tako, kot da bi jih postavljaj sadistični pacient.

 

Alan Wake je zato identičen Bright Fallsu. Na eni strani je dan, na drugi noč. Ker dan traje v tem Twin-piksarskem mestecu dlje, je tako tudi v špilu. Pozitive prevladajo nad negativami, ampak grenak priokus konca in nekaterih nervirajočih se scen ostane. Spet v spominu ostane kak boj, res dobra ideja, zgodba, liki, soundtrack in glasovi. Pa spet. Zakaj je samo to, če bi lahko bil veliko, veliko več!? Da tako lepo razviješ zgodbo, da je nato niti krepko ne zaključiš!? Ali pa so se totalka zgledovali po David Lynchu in moram v četrtem poglavju ob avtocesti, pod štirinajstim mostom in pod drugim kamnom najti nek namig, po katerem bom razumel konec a?

 

82

View full article

Urejano December 19, 2010 od Jumping Hero

[TriGGer]

Kul stuff! Mi je všeč, da se nisi čisto slovnice držal, precej poživi članek. Bi ti ga promotal na prvo stran, pa sem še bolj nov v teh stvareh... Se bojim, da bi kaj zasral. No, bo pa sigurno kdo drug. Lahko ti dam pa Sloves punkte, če to kaj šteje

[Ozi]

povišano v članek. bravo!

Urejano December 20, 2010 od ozi
promoted!