Ekskluzivno:[PS3 Recenzija] LEGO Harry Potter: Years 5-7

[JumpingHero]

Leegiceee! Ah ja, še danes, v teh poznejših mladih letih, se spomnim, kako sva s kompanjonom v vrtcu brskala po škatli legic, ko iščeš pravo obliko, da bi lahko zgradil tisto garažico. Pa saj izpade drugačna, kot si si jo zamislil. Ampak vseeno je bilo nekaj magičnega na tem. Danski fenomen je segel daleč in se drži še danes. Uspešno je zamenjal format, saj dobivamo res vsaj solidne, če ne tudi dobre igre. In ena takih je Lego Harry Potter.[PRBREAK][/PRBREAK]
Je utelešenje Legovega duha. Že videno vse v knjigi in filmu, v formatih, kjer se je Harry prodajal kot vroče žemljice. A istim dogodkom vdihne toliko svojega, da se bo domače v njej počutil tudi nepoznavalec knjig in filmov.
Igra se drži znanega sistema Legovih iger. Je primerna za staro in mlado, morda celo bolj za slednje. Namesto akcije in skakanja bolj poudarja uganke in razmišljanje in stare ter znane dogodke popestri z duhovitimi vložki, ki so včasih za lase privlečeni, včasih pa znajo nasmejati tudi tiste, ki so verjetno že pozabili na otroka v sebi.



A gremo po vrsti. Igra se kot veli naslov dogaja v drugi polovici Harryevih dogodoviščin, saj je prva štiri leta pokrila ista igra, le s številkama 1 do 4. To pomeni, da začenjamo s »Feniksovim redom«, nakar nadaljujemo proti zaključku v sedmem letu. Zgodba si ne jemlje prostora, ter ne inovira in vsiljuje svojih dogodkov, marveč se drži recepta, ki ga je davnih dni začrtala že Rowlingova. A hkrati je prav neverjetno, kako ogromen in naphan je špil. Če misliš, da si videl vse, ko igro končaš, se motiš. Skrivnosti je namreč na tone. Od skritih likov za freeplay, do zlatih cegelčkov, do malih delcev, ki koristijo kot valuta, hkrati pa ob dosegu zahtevane količine odklepajo dodatne sladkorčke. Že v petem letu sem se zadržal neverjetno dolgo, ker sem se zadrževal in iskal skoraj vse, kar bi lahko. A kaj kmalu mi je postalo jasno, da za to časa ne bo, saj je vsega enostavno preveč. Pa ne razumite tega kot negativo. Vsi predmeti, ki so v novem Harryu, so namreč razporejeni pametno in niti v enem momentu ne na silo.

Kako funkcionira igranje? Klasično. Gre za tretjeosebno puzlo, akcijado, skakalščino in tako dalje. Koncept se menja iz nivoja v nivo. Enkrat je treba skakati, drugič je treba zmagati v znanih dvobojih, tretjič rešiti puzlo v učilnici, da se naučimo novega uroka ter ga nato uporabiti tudi v praksi. Igra je kar dolga tudi brez skrivnosti, tja v 16 ur, in čeprav se proti koncu nekateri vzorci ponavljajo, večji del uspeva zadržati svežino. Ponavljajo se vzorci tudi iz prejšnjih legic, ko je treba vse v dani lokaciji razstreliti in razbiti, nakar zgradimo nek potreben predmet ter si pridobimo dostop za naprej. Drži se tiste stare formule: ne popravljaj, če ni polomljeno, in to ji uspeva v zares veliki meri.
Za pohvaliti je tudi, kako fenomenalno, kljub kockastem videzu, uspeva prenesti tisto vzdušje, ki smo ga vajeni v knjigah in filmih, pa tudi, če si vajen Londona. Njegova srž je v igri in ravno to pokaže, s koliko posluha in spretnosti so TT Games kovali ta špil.

Tudi lokacije znotraj magičnega sveta so ... no ja, magične. Od prečne ulice, Bradavičarke, gozda, Hagridove kolibe ... vse je prenešeno docela verno.

Treba se je dotakniti tudi šefovskih bitk. Te so docela lahke, nudijo nekaj možganskega izziva in to je to. Bolj poudarja, da najdeš način in ne to, da zdržiš psihično ter spretnostno. Skoraj vsak zahteva interakcijo dveh likov, ki jih poljubno menjaš, kadar želiš (če imaš partnerja na kavču, se igre kaj hitro lahko lotita oba, z enim pritiskom na gumb). A ko najdeš način, je le še vprašanje časa, da šef postane kanonfutr.

Kar se tiče likov, lahko rečem, da izdelek zopet zadovolji. Igramo kot Harry, njegov oče, bratje Weasley itd itd. Naslov pokriva maksimalno kar lahko, včasih si vzame morda prevelik zalogaj, a pohvalno je videti, da so TT-jevci poizkušali domov prinesti maksimum. Dosledni so bili tudi pri urokih, saj uporabimo več ali manj vse, kar smo videli v filmih.

Jasno, uspelo ni vse. Kot sem omenil že prej, vzorci se ponavljajo in pretirana količina skrivnosti včasih upočasnjuje tempo, hkrati pa so momenti, ko igra ne določi, kaj natanko želi od tebe. Tudi boj včasih začne najedati, še posebej, ko prideš v drugo polovico, saj več ali manj uporabljaš samo osnoven urok in tapkaš po eni tipki. Ni kul. Monotonost razbijejo mini šefi in šefi, a je teh v primerjavi z navadnim bojem premalo, da bi lahko zatemnilo vse to. Tudi dueli znajo utrujati v parih momentih, saj niso ravno zahtevni, k temu pa ne pripomore niti dejstvo, da smrt ni ravno težava. Spawnaš se na istem mestu, vse kar se zgodi je to, da izgubiš minimum svojega denarja, kar te, če igraš zato, da končaš igro, prav malo briga. Včasih te zgasne tudi kak hrošček, ko je nivo nemogoče nadaljevati, ali pa je treba zapustiti lokacijo in se nato vrniti, da se na novo pojavi predmet, ki je potreben za nadaljevanje, saj je ta prej v tistem kaosu legic nekam ušel ali pa enostavno izginil.



Novi Lego Harry je zares dober izdelek. Ni ravno čisto na nivoju prvenca, ki ga je v nekih momentih presegel, a je boljši od ponavljajočega se Indya in Batmana, ki sta znala pričarati temo na oko, ko sta utrujala in dolgočasila z dolgoveznimi nivoji. A je spoliran in dovolj atmosferičen, da te drži pred ekranom. Če nisi poznavalec Harrya, morda od pripovedi ne boš odnesel veliko, saj je igra nema, kar se tiče teksta, a zabavnih uric v njem ne boš zlepa pozabil.

*Hkrati se v svojem in v imenu KSi zahvaljujem pokrovitelju Videotopu, da so našli kopijo igre še za nas in za naše opisovalne potrebe. Najlepša hvala!*

85

View full article

Urejano Januar 20, 2012 od Jumping Hero