Ekskluzivno:Tatinski review

[Bessie]

Sly Cooper: Thieves in time (VITA)

 

 

Februarja se je v naše roke vrnil tatinski rakun Sly in njegova kompanija. Igra Thieves in time je franšizo vrnila na police po letu 2005, ko je izšla njena najkasnejša predhodnica, Honor among thieves, frančiza pa se je prvič pojavila leta 2002, v istem obdobju kot njeni Sonyjevi licenčni tekmici Jak and Daxter ter Ratchet & Clank. Za razliko od njenih prednikov, to igro ni razvilo podjetje Sucker punch, temveč Sanzaru games, kar pa ni očitno, saj je igra na občutek praktično ista kot prejšjni deli.

 

Takoj na začetku igra dobro predstavi kratko zgodovino glavnih karakterjev, kar olajša zadevo igralcem, za katere je Thieves in time prva izkušnja s Slyem. Naslov očitno in direktno nakaže na glavni princip igre, kar je seveda potovanje skozi čas, s katerim imamo opravka precej kmalu po začetku igre. Glavni vzrok za skakanje po času je Slyeva enciklopedija njegovih prednikov, Thievius Raccoonus, iz katere začenja izginjati besedilo. Potovanje po času v lovu za odgovori nas popelje po petih obdobjih, od stare Japonske, prazgodovine, Divjega zahoda in podobno. V teh poglavjih Sly spozna svojega prednika s katerim skušata rešiti Slyevo zgodovino. Vseh pet obdobij nam ponudi odprto območje, po katerem se premikamo prosto, iščemo zaklade, skrite bonuse, ropamo nasprotnike, kar nam omogoča nakup dodatnih sposobnosti in seveda opravljamo naloge, ki nam omogočajo nadaljevanje po zgodbi. Preigravanje zgodbe same vzame približno 16 ur, a dodatno raziskovanje in lov za dodatki vzame še veliko več kot to, sploh če želimo doseči 100%

 

Sly pa ni edini karakter, v čigave čevlje stopimo. V osnovi nam vsako obdobje ponudi nadzor nad Slyem, želvo Bentleyem in povodnim konjem Murrayem, poleg teh treh pa dobimo še vsakič enega Slyevega prednika s posebnimi lastnostmi. Med njimi lahko menjamo po želji z uporabo brloga, ki služi kot osnovni prostor v katerem lahko pregledamo naš napredek, kupujemo dodatne sposobnosti karakterjev, ponovno preigramo že igrana poglavja ali igramo mini igre. Igranje drugih karakterjev nam omogoči dostop do točk, ki jih s Slyem ne dosežemo, vsak se igra drugače, prav tako pa imajo še svoje dodatne misije. Med misijami, ki temeljijo na drugih morda najbolj izstopajo Bentleyeve, saj so najbolj izvirne in drugačne, s pogledom top down ali sidescroller, med njimi pa hackamo po varnostnih sistemih.

 

Thieves in time je na voljo za konzoli PS3 in PS Vita, nakup PS3 verzije pa omogoča Cross buy, kar pomeni, s PS3 verzijo dobimo kodo za brezplačno digitalno kopijo Vita verzije. Poleg Cross buy, imamo možnost tudi Cross save, kar pomeni, da save datoteke lahko delimo med verzijama, in lahko nadaljujemo na isti točki na katerikoli izmed konzol. Kar se kontrol tiče, se obe verziji igrata zelo podobno, seveda z nekaj izjem, ko nam Vitin back touch panel in touch screen omogočata dodatne načine igranja. Tudi grafično sta si zelo podobni, s tem da Vita verzija izgleda (ne zelo) slabše, kar ni čisto logično, saj moč Vite same omogoča bližji približek PS3 verzije, še posebej ker grafika temelji na tehniki Cell shading.

 

Igra sama po sebi nudi veliko. Polna je humorja in se nekajkrat pokloni pustolovskim klasikam kot je recimo Indiana Jones s komentarjem “Snakes, why did it have to be snakes?”. Zgodba je dovolj zanimiva, da nas zanima konec ni pa nek presežek literarne umetnosti. Špil na Viti pa trpi na nekaterih področjih, kot recimo ob bližjih posnetkih so texture opazneje manj kvalitetne kot na verziji starejšega očka, nalagalni časi znajo biti predolgi, kamera se rada zatakne ob strukture ko je najmanj treba. Z grafičnega stališča je rahlo razočaranje še pikseliziranost med risankastimi filmčki, prav tako pa ob le teh ni podnapisov, kadar so videi z ingame grafiko pa so, kar zna najedat igralcem, ki igrajo recimo na vlaku ipd, kjer ne moreš imeti zvoka brez slušalk načeloma.

 

 

Osebno pa bi rekel, da igra najbolj trpi na področju tepežkanja, saj je combat mehanika res omejena in temelji na gnetenju samega gumba z redko potrebo po močnejših napadih. Po drugi strani, pa so morda developerji s tem želeli doseči, da se bolj potrudimo igrati skrivalnice, kakor je igra itak prvotno namenjena. Poleg tega bi pa rahlo pograjal še enega šefa, ki je bil najedajoče zatežen, ampak bolj zarad načina, kako ga moramo premagati, ne zaradi težavnosti same. Če vse skupaj štejemo, je igra dobra in bo navdušila stare znance kot tudi nove igralce, sama po sebi pa ponuja dovolj iniciative za ponovno preigravanje. Za tiste, ki prvič slišijo za serijo in jih zanima še starejše, pa je na voljo Sly Cooper trilogy HD remake, bojda pa prihaja tudi na Vito v bližnji prihodnosti.

View full article

[Clicky]

Sly Cooper: Thieves in time (VITA)

Februarja se je v naše roke vrnil tatinski rakun Sly in njegova kompanija. Igra Thieves in time je frančizo vrnila na police po letu 2005, ko je izšla njena najkasnejša predhodnica, Honor among thieves, frančiza pa se je prvič pojavila leta 2002, v istem obdobju kot njeni Sonyjevi licenčni tekmici Jak and Daxter ter Ratchet & Clank. Za razliko od njenih prednikov, to igro ni razvilo podjetje Sucker punch, temveč Sanzaru games, kar pa ni očitno, saj je igra na občutek praktično ista kot prejšjni deli.

Takoj na začetku igra dobro predstavi kratko zgodovino glavnih karakterjev, kar olajša zadevo igralcem, za katere je Thieves in time prva izkušnja s Slyem. Naslov očitno in direktno nakaže na glavni princip igre, kar je seveda potovanje skozi čas, s katerim imamo opravka precej kmalu po začetku igre. Glavni vzrok za skakanje po času je Slyeva enciklopedija njegovih prednikov, Thievius Raccoonus, iz katere začenja izginjati besedilo. Potovanje po času v lovu za odgovori nas popelje po petih obdobjih, od stare Japonske, prazgodovine, Divjega zahoda in podobno. V teh poglavjih Sly spozna svojega prednika s katerim skušata rešiti Slyevo zgodovino. Vseh pet obdobij nam ponudi odprto območje, po katerem se premikamo prosto, iščemo zaklade, skrite bonuse, ropamo nasprotnike, kar nam omogoča nakup dodatnih sposobnosti in seveda opravljamo naloge, ki nam omogočajo nadaljevanje po zgodbi. Preigravanje zgodbe same vzame približno 16 ur, a dodatno raziskovanje in lov za dodatki vzame še veliko več kot to, sploh če želimo doseči 100%

Sly pa ni edini karakter, v čigave čevlje stopimo. V osnovi nam vsako obdobje ponudi nadzor nad Slyem, želvo Bentleyem in povodnim konjem Murrayem, poleg teh treh pa dobimo še vsakič enega Slyevega prednika s posebnimi lastnostmi. Med njimi lahko menjamo po želji z uporabo brloga, ki služi kot osnovni prostor v katerem lahko pregledamo naš napredek, kupujemo dodatne sposobnosti karakterjev, ponovno preigramo že igrana poglavja ali igramo mini igre. Igranje drugih karakterjev nam omogoči dostop do točk, ki jih s Slyem ne dosežemo, vsak se igra drugače, prav tako pa imajo še svoje dodatne misije. Med misijami, ki temeljijo na drugih morda najbolj izstopajo Bentleyeve, saj so najbolj izvirne in drugačne, s pogledom top down ali sidescroller, med njimi pa hackamo po varnostnih sistemih.

Thieves in time je na voljo za konzoli PS3 in PS Vita, nakup PS3 verzije pa omogoča Cross buy, kar pomeni, s PS3 verzijo dobimo kodo za brezplačno digitalno kopijo Vita verzije. Poleg Cross buy, imamo možnost tudi Cross save, kar pomeni, da save datoteke lahko delimo med verzijama, in lahko nadaljujemo na isti točki na katerikoli izmed konzol. Kar se kontrol tiče, se obe verziji igrata zelo podobno, seveda z nekaj izjem, ko nam Vitin back touch panel in touch screen omogočata dodatne načine igranja. Tudi grafično sta si zelo podobni, s tem da Vita verzija izgleda (ne zelo) slabše, kar ni čisto logično, saj moč Vite same omogoča bližji približek PS3 verzije, še posebej ker grafika temelji na tehniki Cell shading.

Igra sama po sebi nudi veliko. Polna je humorja in se nekajkrat pokloni pustolovskim klasikam kot je recimo Indiana Jones s komentarjem “Snakes, why did it have to be snakes?”. Zgodba je dovolj zanimiva, da nas zanima konec ni pa nek presežek literarne umetnosti. Špil na Viti pa trpi na nekaterih področjih, kot recimo ob bližjih posnetkih so texture opazneje manj kvalitetne kot na verziji starejšega očka, nalagalni časi znajo biti predolgi, kamera se rada zatakne ob strukture ko je najmanj treba. Z grafičnega stališča je rahlo razočaranje še pikseliziranost med risankastimi filmčki, prav tako pa ob le teh ni podnapisov, kadar so videi z ingame grafiko pa so, kar zna najedat igralcem, ki igrajo recimo na vlaku ipd, kjer ne moreš imeti zvoka brez slušalk načeloma.

Osebno pa bi rekel, da igra najbolj trpi na področju tepežkanja, saj je combat mehanika res omejena in temelji na gnetenju samega gumba z redko potrebo po močnejših napadih. Po drugi strani, pa so morda developerji s tem želeli doseči, da se bolj potrudimo igrati skrivalnice, kakor je igra itak prvotno namenjena. Poleg tega bi pa rahlo pograjal še enega šefa, ki je bil najedajoče zatežen, ampak bolj zarad načina, kako ga moramo premagati, ne zaradi težavnosti same. Če vse skupaj štejemo, je igra dobra in bo navdušila stare znance kot tudi nove igralce, sama po sebi pa ponuja dovolj iniciative za ponovno preigravanje. Za tiste, ki prvič slišijo za serijo in jih zanima še starejše, pa je na voljo Sly Cooper trilogy HD remake, bojda pa prihaja tudi na Vito v bližnji prihodnosti.

[japanboy]

Samo v vednost, saj najbrž nihče ne igra več, ali pa ste že dali skoz.

Sam sem igro ravnokar končal in sem si rekel, da bo dokončal še bonuse, ker se mi je pač zahotelo. Vse lepo in prav dokler nisem prišel do chapterja št. 2 Wild West, kjer sem naredil napako pri zakladu Steer Horns, ko sem poizkušal znova Saber Tooth kostuma s katerim bi moral tam na platformi priti na drugi del nisem mogel uporabit, nikakor ne. In zdaj je edina opcija da grem še vse enkrat od začetka, kar pa niti pod razno ne bom šel in mi je po pravici povedano kar slabo ratalo, ker tolko truda vloženega pol te pa taka stvar za*rkne. Mislim adijo pamet. Tolko o tem.

Očitno tega hrošča niso in ne bodo popravili.

[japanboy]

Še enkrat nadaljeval od tretje epizode in dokončal igro. Tolko o tem hrošču.