Skoči na vsebino

Metro: Exodus

Metro Exodus; težko pričakovano nadaljevanje ene izmed bolj priljubljenih SciFi post-apokaliptičnih nadaljevanj. Artyom, zarote in vesoljci?
Pridruži se debati!

Lestvica


Priljubljena vsebina

Prikaz vsebin z najvišjim slovesom od 19. 08. 2011 na vseh področjih

  1. 5 točk
    Sniper Ghost Warrior 3 je igra, ki sem se je potihem zelo veselil. Kot ljubitelj stealth žanra in te tematike (ostrostrelci), sem se z veseljem spravil v preigravanje, vendar kmalu ugotoviš, da ni to to ... Igra se začne na rusko-ukrajinski meji, kjer spoznamo glavnega protagonista Jon North, ki je skupaj z bratom Robertom na misiji. Njihova naloga je uničiti staro zalogo biološkega orožja, preden pride v neprave roke. Misija je uspešna, vendar jih na koncu čaka zaseda in po čisti sreči, tebi uspe preživeti, brat Robert pa izgine. 2 leti pozneje je Jon poslan v Gruzijo, kjer ima nalogo zatreti gruzijske separtiste, hkrati pa je še vedno v iskanju zavzetega brata. Prvi del zgodbe je totalno nezanimiv. Razen tistega preobrata v uvodni misiji, se ne dogaja praktično nič zanimivega vse dokler nismo nekje na polovici igre, kjer spoznamo še tretjo vojaško skupino imenovano "Society 23". Nekakšna privatna vojska z zelo napredno vojaško opremo. Tam postanejo zadeve bolj zanimive, vendar vseeno preveč klišejsko, da bi lahko rekel, da je zgodba dobra. Jon je strokovnjak za sledenje in analiziranje sledi. To je nekakšna novost v igri. Ko sem začel igrat, sem takoj rekel, da igra deluje kot nekakšen Far Cry. Kar je seveda dobro, vendar je igra daleč od nivoja, na katerem je Far Cry serija. V igri imamo poleg glavnih misij še različna nasprotna oporišča, ki jih lahko zavzamemo, interesne točke, kjer se ponavadi skrivajo zbirateljski predmeti ali pa reševanje gruzijskih civilistov izpod rok separtistov. Leva slika prikazuje interesne točke v oporiščih, katere odkrijemo z dronom. Desna slika pogled skozi daljnogled ostrostrelske puške. Na voljo nam je tudi dron, s katerim preiščemo lokacijo, označimo nasprotnike in izberemo željen pristop, kako se lotit misije ali pa zavzeti oporišče. Dron tudi označi interesne točke, tako, da takoj vidiš, kje je dobra pozicija za ostrostrelstvo, kje so različni vhodi v oporišče itd. To mi je bilo pri igri zelo všeč. Mehanika streljanja je dobra. Zmotilo me je prepočasno nastavljanje daljnogleda na ostrostrelski puški (nastavitev za razdaljo od tarče in zoom). Glede na to, da včasih moraš biti hiter, da ti nasprotnik ne uide, bi to morali narediti veliko bolj tekoče. Če se naveličaš "kampiranja", pa so pri roki sekundarno orožje ter pištola. Streljanje s tem orožjem tudi deluje brez problemov in je včasih bolj zanimivo "čistit" s pištolo, ki ima dušilec. Pogled na mapo in različna območja na mapi. Če se želimo premakniti na drugo območje je potrebno počakati na 5 min loading screen (slika na desni prikazuje samo 2/4 območja). Igra je zelo mila kar se padcev tiče. Lahko se vržeš z vrha gore, pa ti ne bo nič. Vožnja je srednja žalost. Komande delujejo prepočasi. Obračanje vozila traja celo večnost (očitno še niso slišali za servo). Zvok med vožnjo pa je OBUPEN. Totalno osnoven zvok, pri katerem sem imel občutek, kot da nima nobene veze z načinom vožnje. Samo, da nekaj špila. Morda bi bilo bolje za njih, da bi dali namesto Buggya električni "Golf kart". Najhuje pa je, da če zapelješ na kakšno neravnino, tako grdo vseka, kot da bi ti en zraven glave tolkel po ponvi. Totalni poraz, kar se vožnje in zvoka tiče. Tudi v SGW3 imamo tako imenovani "bullet cam", ki se za razliko od Sniper Elite serije razlikuje v tem, da nima "X-ray vision" . Grafično igra ni nič posebnega. Določene scene so res lepo narejene, ostalo pa ni omembe vredno. Je pa omembe vredno nekonstanten "frame rate". Še 30 sličic na sekundo niso zmožni držat in to v letu 2017. Padanje "frame rate-a" je konstantno. Najbolj moteče pa je, da vsakič, ko pogledamo skozi daljnogled puške, "frame-i" padejo. Pri takšni igri, kjer je hitrost pomembna tega ne bi smelo biti. Prav tako, čisto izgubiš orientacijo pri menjavi med "normalnim" pogledom in pogledom skozi daljnogled. Slika 1: Posnetek zaslona v domači bazi, kjer lahko izbiramo naslednje misije, urejamo in izbiramo orožje, craftamo naboje in gadgete ... Slika 2: Imamo tudi "skill tree", ki je razdeljen v 3 kategorije. Vendar vse deluje nekoliko preplitko. Slika 3: Meni, v katerem izbiramo orožja in pripomočke. Slika 4: Modificiranje orožja. Lahko spreminjamo daljnoglede, velikost nabojnika, dodamo dušilec, stojalo in kamuflažo. Več kot dovolj za moj okus. Najslabše del igre je pa definitivno tehnična plat. Igra ima toliko problemov, da ne vem, kaj so tisti njihovi testerji testirali, preden so igro izdali. Kje naj začnem. Največja kritika pri večini je čas nalaganja, ki traja vsaj 4 minute. To v letu 2017 enostavno ni sprejemljivo. Čakat 4-5 min, da te spusti v igro, te ja vse mine. In potem, ko ti uspe priti v igro, se po 15-ih minutah igranja igra sesuje ali pa zamrzne ... KATASTROFA! Igra se mi je sesula/zmrznila vsaj 10x (potem sem nehal šteti). Med nalaganjem je samo ena pesem. Prvič ko jo slišiš je še zanimiva. Nekakšna ruska dramatična pesem, ki ti gre potem pošteno na živce. V avtomobilu je na voljo radijska postaja, ki vrti samo eno pesem ... Lahko ugibate katero (LoadingScreen.mp3). Potem sem imel težavo z gumbom za "hitro tekanje". Karakter ni hotel ostati v šprintu, brez da bi držal L3 gumb. Izginjanje orožja pri prestavljanju med primarnim in sekundarnim orožjem. Potem to njihovo reklamiranje, da je igra "open world" ... ne ravno. Igra je razdeljena na 4 območja, v katerih se lahko prosto gibamo. Če želimo zapustiti regijo v kateri se nahajamo nas pa čaka 5 minutni loading screen. Nekatere misije so že tako zasnovane, da si primoran zapusti regijo. Igra ima vse potrebne sestavine, da bi lahko bila "dobra", vendar jim ni uspelo izpeljati tega tako kot bi se spodobilo. Nezanimiva zgodba, povprečna vizualna podoba, ogromno tehničnih težav in samo single player ... Enostavno slab in nedokončan izdelek, ki ga žal ne morem priporočiti nobenemu. Quality Assurance ... Hvala Videotopu za igro!
  2. 5 točk
    Malo pozno sem se spomnil, pa vseeno ... jaz imam doma še en popolnoma delujoč SNES z vsem kablovjem, samo nobenega špila zanj žal nimam. Če ti vseeno pride prav, pa boš špile staknil kje drugje, se mi javi, pa ti ga z veseljem šenkam.
  3. 4 točk
  4. 4 točk
    Evo dečki, sporočam vam, da je Pero mišica skočil na stopničke po Buffalovi lestvici . V slabih razmerah in bla, bla bla, bla, bla, bla je na koncu bil na odličnem 6. mestu! Prvi je bil bla, bla, bla, bla, 2. bla bla.... Ob prvi priložnosti (v nedeljo ali pa v ponedeljek) izžrebam enega srečneža, ki bo dobil zgoraj omenjeno nagrado
  5. 4 točk
    Na Sonyevih konzolah svoj krvavi pohod nadaljuje bog vojne, Kratos. Ponovno s krvjo barva na Playstationu 3, po HD remakih PS2 in PSP naslovov. Čeprav je del najnovejši, gre za prequel, v časovnem zaporedju serije pa na prvem mestu šestih iger (po zaporedju gredo Ascension, Chains of Olympus, GOW 1, Ghost of Sparta, GOW2 in GOW 3). Po oddihu leta 2010 so nam letos vrnili pod nadzor pepelnato kožega špartanca.[PRBREAK][/PRBREAK] Kdo je ta gologlavi nasilnež? Za tiste, ki vam Ascension šele vzbuja zanimanje za serijo God of War, ki temelji na grški mitologiji, lahko na kratko povzamem glavno poanto. V seriji igramo grka špartanskega porekla po imenu Kratos, ki je sprejel zaporedje slabih odločitev, katere so mu krepko otežile življenje. Kratos je bil general v špartanski vojski, znan po svoji surovosti in uspešnosti. A kljub brutalnosti je svoj pravi jaz pokazal samo v družbi njegove žene Lysandre in hčerke Calliope. Ko pa je prišlo do posebej velike bitke proti barbarom, je Kratos podlegel njihovem vodji in v obupu je bogu vojne, Aresu, v zameno za svoje življenje in pogubo barbarskih sovražnikov ponudil svojo zvestobo in služenje njegovemu imenu. Ares je sprejel in Kratos je začel opravljati krvave naloge boga vojne. Ta pa ga je izdal in pripravil do tega, da je v navalu besa in adrenalina med napadom na vasico častilcev boginje Atene ubil svoji najdražji, hči in ženo. V znak tega dogodka je njegovo kožo prekril njun pepel, ki je pobelil Kratosovo kožo, zaradi česar je postal znan kot the Ghost of Sparta (Duh Šparte). Ares je to dejanje opravičeval z izgovorom, da je s tem Kratos postal popoln bojevnik, brez pomankljivosti, ki bi ga naredile šibkega. Skozi leta, ki so sledila, so Kratosa neustavljivo preganjale nočne more in spomini na krvavo izgubo pod njegovimi lastnimi rokami. Zato je prekršil zaobljubo Aresu in iskal pomoč pri drugih bogovih ter prisegel maščevanje. Ascension Ker gre za začetke epa o Kratosu, so s tem delom želeli prikazati Kratosa, ko še ni želel umoriti vsakega živega bitja, ki ga je srečal, in ga prikazati do neke mere humano, drugače, kot smo ga navajeni. Zgodba nas vrne na začetek Kratosovega služenja bogovom, po tem, ko je prekršil zaobljubo Aresu. Zaradi tega bog vojne nadenj pošlje tri erinije, boginje maščevanja, katerih se bojijo tako titani kot bogovi in smrtniki, da bi ga spravile nazaj na pot služenja. Zlepa ali zgrda. Bolj ko se zgodba razvija, bolj se Kratosu meša in izgublja stik z realnostjo, saj mu erinije meglijo um s ponudbami, ki bi ga prepričale v ponovno služenje. Ko vsi njihovi poskusi propadejo, vključno s ponudbo, da bi lahko ponovno videl svojo izgubljeno ženo in hči, se odločijo zavihati rokave in ga prisiliti v podrejenost. Po dolgem mučenju v zaporu mu uspe pobegniti, čemur seveda ne uide zaporedje bojev z erinijami. Na njegovi poti pa ni sam, saj mu občasno pomaga in ga nadzoruje Orkos, potomec erinije in boga. Kar se tiče igralnosti same, igra ne ponudi veliko novega. Kot smo navajeni za studijo Sony Santa Monica, ki nam je dal tudi GOW3, igra izgleda res lepo. Okolja so lepa in obširna, z veliko detajli, animacije so tekoče, modeli karakterjev pa natančni in dodelani, brutalne smrti pa še vedno lepo grafično prikazane z odstranjevanji drobovja, polamljanji udov in vsesplošnimi kopeli krvi, katera se prime tudi na Kratosa, kot v GOW3 in Ghost of Sparta. Boj temelji na nadgrajevanju orožij, katera uporabljamo z dokaj osnovnimi kombinacijami gumbov, Ascension pa prinaša nekaj novosti na tem področju. Z močnejšimi sovragi se, recimo, preden jih pokončamo, spopademo v mini bojih, ki temeljijo na gnetenju gumba za napad in izmikanju protinapadu, ko je očitno, da bo do njega prišlo. Življenjsko silo in magijo si povečamo z zbiranjem gorgonskih očk in Pegasovih peres v skrinjah, kar tudi že poznamo. Čeprav je igra precej linearna, se splača sem pa tja namenoma zgrešiti kak ovinek, da odkrijemo kako skrito skrinjo ali kaj podobnega. V igri se kot v prejšnih delih zopet tudi pojavijo objektne uganke, ki nam omogočijo nadaljevanje igre. In pri teh lahko tokrat pohvalim, saj po padu težavnosti le teh pri prejšnih delih, so v Ascension spet bolj domiselni in uganke rahlo pogrejejo kakšno sivo celico sem ter tja. Igra je v vseh pogledih že znana in to zna igralce zmotiti. Ampak pravijo: ne popravljaj nečesa, kar deluje. Multiplayer Vedno kadar igričarska serija, ki je poznana po single player igralnosti, zaide v večigralske vode, to vzdigne na kubične metre prahu in internet preplavi množica debat o tem, zakaj to ni dobra ideja. Temu so podlegli tako Assassin's Creed, Tomb Raider, Uncharted in mnogi drugi. Skoraj vedno je zgodba taka, da na koncu multiplayer ni ravno grozen, ampak ga nihče ne bi pogrešil, če ga ne bi bilo. Tako je temu tudi pri množičnem pobijanju v Vzdigu Boga vojne. Kot rečeno, prvič imamo možnost večigralskega načina in sicer gre za boje do 8 igralcev na devetih mapah, ki so vzete iz lokacij iz celotne God of War serije. Glavni cilj je prevzem nadzora arene v zameno za nagrade bogov. Karakter, ki ga igramo, so prav lepo vstavili v single player, saj ga Kratos sreča med njegovim begom, za tem pa nepojasnjeno izgine in ga ne vidimo več do konca igre, kar doseže, da tisti, ki radi sledimo zgodbi, celo igro študiramo, kaj hudiča se je potem zgodilo s tistim neznancem. Ko začnemo z multiplayerjem, svojemu karakterju določimo, kateremu božanstvu bo zvest (Ares, Had, Zevs ali Pozejdon), kar nam dodeli določene posebne lastnosti in sposobnosti, skozi čas pa lahko ustvarimo še tri karakterje in imamo tako lahko enega za vsakega boga. Igralec dobiva točke izkušenj, odklepa nove sposobnosti, oklepe in orožja ter ostalo, kar potrebujemo za uničenje ljudi, ki mislijo drugače kot mi, prav tako pa nadgrajuje njegov karakter in mu jača atribute. Poleg osnovnih bojev, imamo na voljo tudi izzive, s katerim odklenemo posebna orožja in oklepe. Imamo pet igralnih načinov. -Team Favor od the Gods: Dve ekipi do štirih igralcev zbirata točke, ki prinesejo zmago, točke pa dobivamo s pobijanjem ali z osvajanjem oltarjev, odpiranjem skrinj ... - Match of the Champions: deathmatch način, podoben zgornjemu, le da ni oltarjev. - Trial of the Gods: dvoosebni kooperativni način, v katerem nas napade pet rund sovražnikov + šefovska bitka, vse skupaj pa začini pritisk iztekanja času. [Lahko igramo tudi sami] - Capture the Fag: Poseben opis dvomim, da je potreben. Dve ekipi se podita za zastavami in jih nosita v domači štab. - Bout of Honor: PvP način, ki traja 7 rund. Kiksi pepelnatega Grka Najbolj, kar me je zmotilo med preigravanjem, je verjetno dejstvo, da sem iz prejšnjih delov navajen na točke, kjer lahko shranimo napredek in odhitimo naprej odpirati betice. V Ascension tega prvič ni več. To sem opazil šele po nekaj časa, ko se mi je zdelo sumljivo, da tako dolgo ni nikjer točk za shranjevanje. Igra namreč prvič uporabi samo opcijo auto save in sama shranjuje napredek, brez možnosti, da to nadziramo mi. Poleg tega zna sitno biti kazanje pravilne poti, saj pri pomembnih odsekih kamera preleti objekt, ki nam bo omogočil napredovanje, in včasih skoraj preveč očitno namigne, kako bomo to dosegli. Sicer ni nek blazen kaos, ampak bom nekaj vseeno naštel kot minus. V vseh delih do sedaj, vključno s PSP verzijami, smo imeli v igrah na eni točki v igri mini game, kjer si je Kratos lahko vzel poljubno število brhkih predstavnic nasprotnega spola, med njihovim občevanjem pa je kamera zašla vstran in mi smo dogodek vodili s QTEji (quick time events), se pravi pritiskali pokazane gumbe, kar nam je prineslo prijeten kupček rdečih orbov za nadgrajevanje. V Ascension pa tega mini gamea ni, kar ni moteče, da pa rahel občutek prekinitve tradicije, ki smo jo igralci poznali tekom celotne serije. Igra je kratka in v zgodbo ne vključi prav pomembnega dela, tako da je pri igralcih pustila dokaj slaba mnenja, saj je zaradi tega izpadla kot nepotrebno molzenje uspešne frančize. Če bi bila igra na Viti, bi bil končni izid drugačen, saj bi prenosna konzolica potrebovala kaj takega, še posebej, če bi prišla izpod rok Ready at Dawn (Daxter, Chains of Olympus, Ghost of Sparta), ki so znani po tem, da grafično posežejo po mejah, njihove igre pa so uspešne in zabavne. Kljub vsemu tudi ta del ni slab in kot človek, ki je preigral do sedaj vse God of War igre (vključno z Betrayal za telefone), lahko mirne volje rečem, da sem brez problema prišel do konca in za tem še užival v večigralskem načinu. View full article
  6. 3 točk
  7. 3 točk
    Beta prijave so že na voljo: http://thecrewgame.com/beta
  8. 3 točk
    Prvi štirje dražilniki za igro: Videi ne pokažejo nič glede gameplayja. Iz njih je možno sklepati le, da bo to okolje v katerega bo postavljena igra oz. koder se bo odvijal glavni del. Je pa iz konca dražilnika št. 4 razvidno, da bo več znanega že ta petek - 26. maja, ko bo izšel najbrž napovednik za igro. Gameplay pa lahko pričakujemo na prihajajočem E3ju.
  9. 3 točk
    Še skoz menim da je vse skupaj prirejeno!!! Ampak tokrat mu bomo pogledali čez prste !
  10. 3 točk
    No, jaz sem špil kupil na Steamu za 5€ in me vsekakor ni razočaral. Za 50€ bi me, tako pa ne. Na PCju so v teh časih vsi grafični problemi dodobra spedenani in špil, čeprav je eno leto star, izgleda fenomenalno. Pa imam eni dve leti star komp in mi zadeva v full HD s 4xAA dela skoraj konstantno pri 60 fps. Gameplay je prav zabaven klasičen sci-fi fps, ki sem jih ob vseh modernih "realističnih" fpsjih tega časa prav pogrešal, vožnje z avtočki niso nekaj blazno posebnega, so pa čisto zabavne, na hard je kar spodobno težek špil, vzel pa mi je slabih 12 ur igranja. Pričakoval bi le več različnih nasprotnikov, kot je bilo že rečeno (v osnovi so mutanti, banditi, Enforcerji in njihove različne variacije, mnjh), predvsem pa boljšo zadnjo misijo (halo, kak končni boss, jebovas?) in konec, ker tole je res tragedija. Enih 15 sekund dolg CGI filmček, ki pokaže, kar ti itak že vnaprej povejo, potem pa napisi. Joj. Aja, raznolikost orožij mi je dbest, en izmed redkih špilov, kjer sem pomoje konstantno uporabljal prav vse, razen osnovne pištolce, edino zadnje orožje je nesorazmerno močno in naredi zadnjo misijo čist preveč lahko. Škoda. All in all - I had fun and that's what it's all about.
Lestvica je nastavljena na Ljubljana/GMT+01:00
  • Novice

    Si želiš ostati na tekočem s scene KSi? Prijavi se na novice in sproti te obveščamo o vsem, kar je vrednega

    Prijavi
×
×
  • Ustvari novo...