JumpingHero

Lords of Shadow (Xbox 360, PS3) je bil definitivno eden od najbolj prijetnih presenečenj. Ne le, da je bil nova trilogija v nizu Castlevanij, serije, ki jo igralci obožujemo že vrsto let, bil je tudi poštena igra. Fantje in dečve pri Mercury Steamu so se odrešili spon preteklosti in zapovedi, po katerih je serija bila znana, ni bilo več.[PRBREAK][/PRBREAK]

 

 

Tako je bila igra povsem linearna in je eksploracijo znižala na minimum. V zameno so glavno vodilo igre postali boj ter zgodba in pri obeh elementih je LoS zasijal v najsvetlejši luči.
Po fantastičnem koncu enke zato dobivamo nadaljevanje (odvrtek) za 3DS. Ta kani povezati enko in dvojko (ta izide pozimi) ter razsvetliti igralce. Tako v igri srečamo Alucarda, Trevorja in Simona, vsi pa so družinsko ali kako drugače povezani z Gabrielom (Draculom) iz prvenca.
A kljub temu, da igra spada k seriji Lords of Shadow, se ta izdelek vrača h koreninam Castlevanij. Nič čudnega, kajti takšni lažji, manjši in zalogajčkasti projekti razvijalcem dovolijo več fleksibilnosti in poguma pri kreaciji. In kreativni so še kar bili.

Mirror of Fate je tokrat v 2.5D, torej od strani gledana Metroidvanija, z več poudarka na raziskovanju in majhnim občutkom globine. Trije glavni elementi tvorijo ta povezovalni del trilogije. Tepežkamo se z nasprotniki, rešujemo uganke in zremo v lične sekvence, ki nam odkrivajo zgodbo.

Boj je kar simpatičen in tudi zahteven, saj namesto na maso, deluje bolj na možgansko fineso. Tako recimo proti nam ne naletavajo trume nasprotnikov, ki jih koljemo kot insekte. Ne, razvijalci so raje šli na manjše obroke (največje število nasprotnikov na ekranu je 3), toda vsakič je treba premeteno kombinirati, blokirati in se izmikati, če želimo doseči sladki triumf. Jasno, težko se izmaknemo besnemu button mashingu (dva gumba sta napadalna X in Y, dočim sta A in B rezervirana za skok in uporabne predmete, hrbtna gumba pa sta namenjena prevalu in bloku), toda prej ali slej se nam z njim zatakne, ko igra začne premeteno miksati valove.

Uganke niso ravno najbolj svetla točka igre. Nekam malo jih je, pa tudi te, ki so, so preproste in ne zahtevajo nekega hudega lomljenja možganskih celic. Žonglirajo z dokaj znanimi prijemi, porini blok tja, pritisni stikalo, najdi ta in ta predmet. Postavljene so sicer na pravo mesto in dobro umirijo ritem in tempo, toda malce več truda pri dotičnih ne bi škodilo.

Sekvence so slastne. Odkrivajo nam zgodbo, ki po epskosti ne doseže prvenca (format je enostavno premajhen, da bi lahko tako odvzel sapo, kot jo je recimo konec LoS1), toda kljub temu vsebuje par zanimiv preobratov in dobro nastavi podlago za prihajajoči zaključek trilogije. Animacije ne potekajo v igrinem srčku, marveč zremo luštne cell-shaded stripovske gibljive sličice. Ni ravno ne vem kaj, toda vseeno je pristop simpatičen.

Takisto je kul, da ne igramo zgolj z enim likom, marveč so pod našo kontrolo štirje. Gabriel v uvodu, nakar se zvrstijo Trevor, Alucard in Simon, vsak pa ima sebi prirejene sposobnosti.
Igra je simpatična in dobro kombinira vse tri pristope, saj je grad včasih največji nasprotnik, ko je treba premagati kako oviro. Bolj kot namreč napredujemo, boljše sposobnosti odklepamo, te pa nam dajejo možnosti, da prečkamo prepade, ki jih prej nismo mogli ali pa prebijemo zidove, ki so za našega junaka prej bili preveč.
Tudi šefovje je kul in zahteva majhno naprezanje možgančkov in spretnosti, zaključek pa sledi jasno v znani obliki QTE-ja.
Toda reči, da je igra vrhunski materijal, bi vseeno bilo preveč. Je dobra, toda določene napake jo vseeno kvazijo.

Ob že prej omenjenih šibkih ugankah zmoti manjko opravil v igri, k čemur pripomore tudi kratkost. Igre je konec v nekje 5 urah, po teh petih urah pa ni ravno več opravil, ki bi nas zadržali ob igri. Lahko iščemo še skrivnosti in se pojamo do 100% kompletiranosti, a nam to odklene le 20 sekunden beden in nezadovoljiv ekstra konec. Tudi vnovično preigravanje nima ravno smisla, saj je igra tako kot enica popolnoma linearna in nezanimiva ob drugem skozihodu. Težavnostna krivulja je malce smotano razpotegnjena, tri težavnosti, ki pa so na voljo, pa bore malo vplivajo na igranje in najvišja ne kaznuje igralca dovolj za napake, ki si jih privošči. Včasih si privošči tudi nemarnosti, kot so recimo nejasnosti, kaj je treba storiti, kar botruje nerviranju in zatikanju.

V določenih momentih imaš občutek, kot da igraš le zaradi rdeče niti, saj nočeš tavati v temi, ko boš pozimi v svojo konzolo zadegal Castlevania: Lords of Shadow 2. Igri včasih zmanjka sape, toda že naslednja animacija te potegne nazaj v igro. Igra ni enolična, saj so si liki in dogajanje raznoliki. Toda to pripomore bore malo, saj je igre prehitro konec. Tudi konec bi lahko bil boljši, saj ne sledi kalibru celotne igre, kar se tiče zgodbe. Kot da bi jim zmanjkalo časa …
To me boli, ker določene stvari v igri so res dodelane (boj in kombinacije, ki jih odklepaš z EXP, animacije …).

Če bi Mirror of Fate še malce popilili, bi to bil sijoči izdelek na nivoju enice. Tako pa je plačal davek prešibkega formata, primankljaja časa in določenih nespretnosti, ki so si jih privoščili avtorji. Tako je 40€, ki ga za MoF zahtevajo, malce preveč. Toda ob kakem padcu se le vrni v svet Castlevanie, ter se s piškoti in sokom na strani le pripravi na zaključni akt, ki pride pozimi.

View full article

se strinjam. če izhajaš iz npr. ene najbolj igranih MP iger pri nas (bf3), ugotoviš, da smo na xškatli porazni s prisotnostjo. o tem smo že debatiral. sam se te dni predvsem ukvarjam z idejo, kako opustit krdelo nepreigranih x-iger in migrirat na ps4. pod črto je nedvomno, da je sony kreiral igralno postajo v pravem pomenu besede oz. naslednjico le-te, m$ pa je igralno postajo vključil v multimedijski center.

in če potegnem glavo do konca iz peska ter ponovno preletim vse pluse, ki jih sony ponuja že danes (za nas, mejcene slovence), je odgovor na dlani. seveda smo žalostni, ker sta privrženost in potrpljenje na kraju povsem poteptana ampak treba se je ozreti v svoje igričarsko srce in potegniti ven "what truly matters".

ne rečem, da xbox one nekega dne ne bo domoval poleg ps4, je pa pri men vzklil nostalgičen občutek iz časa, ko sem dobil ps3. takrat sem zanj takorekoč stal v vrsti (big bang). ker sem vedel kaj želim. igralno konzolo. native one.

Se strinjam z vsem in realno povedano bi nam moral PS biti bližji že zaradi dejstva, da smo uradno podprti.

Bom pa počakal definitivno do E3, ko bo M$ pokazal še igre (tako pravijo vsaj) in se nato konkretno odločil. Treba je prvo videti, kaj bo Sony skup spacal na E3, da ne bo nekaj v slogu, cena, videz konzole, tech demos pa še enkrat prelet iger, ki so jih že pokazali, dokler bo Microsoft šibal s konkretnimi igrami.

Je pa Sony v konkretnem headstartu, samo še pri ceni morajo pametno odigrati in potem lahko MS naredi en ritualni hara-kiri.

XBAKS, Kill yourself.

Hm? Gameplay zgleda isti kot v ALTTP ... če se komu to zdi napačno, raje ne bom nadaljeval te debate. Bom še hud ratu. Meni zgleda zaenkrat vse super, tudi 2D po-zidovih-plazeči-Link (bojo pomoje iz tega lahko kar kul uganke/fore), skrbi me edino to, da bom moral verjetno zaradi tega špila res 3DSja nabavljati.

Nisem mislil na gameplay, pač pa na videz. Kdaj pa je gameplay v zeldi bil faliran? (mogoče edino phantom hourglass)

Malce češko mi zaenkrat deluje, ampak prvi vtis dostikrat vara. Že to, da je nadaljevanje Link to the Pasta pove dosti.

Dr.Miha, do tell more please.

Pričakujem ubistvu, da bo sprva folk epsko jokal nad tem cloud gamingom, kako je to spet gimmick itd, mam pa filing da se bo prijelo in to zelo. Delajo res nekaj novega in drugačnega, če to sparimo z epskimi igrami, ki jih PS ima (God of War, MGS, LBP, Killzone, Uncharted, The Last of Us, Heavy rain serija itd) potem lahko pričakujemo res nekaj fenomenalnega.

Štorija bo ista kot vedno. Xbox wins in US of A, PS v Evropi in na Japonskem, dokler bo Nintendo tepel enega in drugega prvi dve leti nakar se bo kot prvi Wii upehal..

PS3 je zadnje čase odlična konzola, saj je s PS+ res hvale vreden servis, novi IP-ji pa bojo pritekali tudi v 2013, dokler Xbox v nedogled vrti tri serije, da ne govorim o tem, da je že dojadil z plačljivim Live-om.

V zadnjem času, če bi se odločal med konzolami, bi PS3 vedno bil prva izbira in če bo PS4 imel seemless transition z istim pritokom IP-jev in iger, ter če bodo tam še bonusi tipa PS+... Jah, potem je MS in biiiig trouble, čeprav finančno tega ne bodo nikoli pomoje občutili, majo Ameri njihov brand preveč radi.

Takle je dečki. Opis WiiU-ja je zaključen, za konec naj mi vsak, ki konzolo poseduje na ZS še pošlje stavek v katerem strne misli o WiiU-ju.

Stavek naj ne bo v stilu: Ta konzola je dobra, ali pa Ful mi je všeč, ker ma dobre igrice. Malce spustite svojo kreativnost in v čim manj povejte čim več. Takoj, ko dobim vaše ZS-je, gre opis na mrežo.

Jov, evo še mene v bran.

Opis je iskreno prelitje subjektivnih mnenj. Kot je Bessie rekel, je vsak opis subjektiven, saj je objektivnost konec koncev nekaj kar poskušamo biti, čeprav to nikoli nismo. Kjer je človek, je subjektivnost, popolna objektivnost ne obstaja, kdor trdi drugače je nor ali pa naj obišče predavanje sociologije.

Torej, za napisanim stojim, vsekakor pa dopuščam, da je nekomu ta igra po kvaliteti čisto nasprotje.

Sicer ne vem, kaj te je zmotilo toda Horizon je zame, ponavljam in poudarjam, najboljša Forza, stvari, ki pa so mi bile všeč v igri pa so naštete v opisu.

Verjamem, da so določene stvari, ki so bile meni všeč nekaterim čisto zanič in da sem mogoče zapretiraval z oceno, toda če bi že moral kaj spuščati, bi to bilo maksimalno 4 pike.

Takisto je res, da pokrivamo zelo malo žanrov na KSiju. Tako nimamo proja, ki bi dirkačine fural in jih nato opisal, marveč moramo celo vrsto različnih iger pokriti največ trije. V dirkačinah nisem profesionalec, jih pa imam rad, toda ne toliko, da bi se lahko kosal z predaneži tipa Viper ali Metalord66, zato je opis spisan po najboljših močeh in še enkrat pravim, da sem v igri zares užival, zato tudi taka ocena.

Sem dodal vse. Prosim preverite, če me lahko sprejmite. Tale friend adding ni ravno straight forward

Če dodajaš preko Friend liste je res bedasto narejeno, ja. Drugače je lažje, da dodaš preko miiversa, ker potem dobi drugi uporabnik notifikacijo, da si dodal in samo sprejme, brez potrebe po vnašanju ID-ja v friend listi.

Matej1990, sem videl potem, da.

Tisti, ki imate zaklenjeno opcijo, da vam drugi pošiljamo friend requeste, prosim, da dodate nas oz. te, ki smo že navedeni v prvem postu.

Bilo bi kul, da ko se dodamo med frende, da se tudi "followamo", ker potem dobimo tako pregled aktivnosti od prijateljev in se lažje najdemo v sekciji komentarjev. Zato le storimo to

V gamepadu je ravno toliko štroma da prideš do updatea, nakar ga je pametno postaviti v cradle oz. ga dati filat.

Treba reči, da je Miiverse res poštena zadeva. Ma par stvari, katere PS3 in 360 še povohala nista, ma pa par debilnih felerjev, to so dejstva, vzhičenost nad novo konzolo gor ali dol.

Je pa to konzola z ogromno potenciala in pozitivne stvari vsekakor odtehtajo tistih par negativnih. Matej1990, glede na to da nas je malo Slovenceljnev na miiversu bi blo kul da daš svoj nick z miiversa, da se malo dodamo ne??

Uf, danes sva se s prijateljem kar pošteno nalutala po Avstriji, da sva komaj našla še dva WiiU-ja. Gamestopi, Mediamarkti vsi sold out, na koncu je bil rešitelj Toys R Us.

Fajn konzola zaenkrat, s par res zanimivimi rešitvami. Bo se špilala, koliko pa bo dolgotrajna, bomo pa še videli..

Če bom v tej naši vukojebini našel kakšno, potem day 1. Če ne, potem pač kasneje.

Bi pa blo fajn, da naredimo kak test konzole. Še bolj fajn bi blo, da ga naredi več nas oz. da združimo vse skupaj v en velik članek, ker konec koncev, nova konzola pride ven vsakih 5,6 let.

[PRBREAK][/PRBREAK]

Ne razumi me narobe. Prva kvadrologija je bila sicer dobra. A reči, da je bila boljša ali pa al-pari z GT-jem je res preveč fanboyevsko. GT je GT z razlogom in čeprav neka človeška objektivnost postavlja z ocenami ti dve seriji zelo blizu, je v igralnosti bilo vse jasno. Forza je bila izdelek za mase, poenostavljena, za tiščat do ploha, Gran Turismo pa je za sladokusce. Tako pač je, pristaš zelenega loga. A ne skrbi, tale odprto svetščina ti da pravzaprav nekaj, kar Sony nima in vprašanje, če lahko oni izmislijo kontra udarec na ta odvrtek s kakim novim IP-jem.

Gremo po vrsti. Forza se bolj kot proti prej omenjeni Polyphonyevi mojstrovini postavi ob odprtosti tipa Test Drive Unlimited. In jih tam gladko prekaša. Dobro, z enko bi lahko še malce primerjali, saj je ta igra pravzaprav velika smernica, kako igra mora izgledati. A primerjanje z drugim delom bi bila ena velika žalitev za razvijalce Obzorja.

Dogajanje je postavljeno na nek fiktiven kraj v dragi nam Bushlandiji (Obamalandiji? Izberi sam), kjer je na dokaj stisnjenem placu dosti raznolikosti. Tako se furaš od prekrasnih kanjonov, do jesenskih gozdov, nakar ti pritisk zabije glavo v zic na kilometre dolgih avtocestah. Ne izostanejo ulice za ulične dirke, ranči, skrite potke v krasne gozdove.. Morda res manjka kako zelenilo tipa Fujimi Kaido iz štirice, a ne boj se, raznolikosti je dovolj. A obljubim, da verjel svojim očesom ne boš. Podoba je namreč dih jemajoča. Od listja, ki pada v vetru, ko ga pičiš z Viperjem, pa ko gledaš festivalski ognjemet v središču mape ob nočnih urah. Vse to, zakljenjeno na 30 sličic na sekundo. Kje so tisti, ki so rekli, da je 360 dal svoje? Eat this, suckers…

Neke nore zgodbe ni. Si naključen luzer s preveč denarja, ki pride na Horizon festival se “duvat” in pecat plehke babe, ki padajo na glamur in hude avte. Moraš se prebiti do vrha in od tam sneti Dariusa Flyna, trikratnega zaporednega prvaka dotične manifestacije. Pot do tam ni težka. Kar malce prelahke so se mi zdele dirke, kljub temu, da je težavnost bila nekje na sredini težavnostne premice. A te dirke so pravzaprav šele začetek. Kasneje greš “trikirat” za pike, da napreduješ 250 mest (škoda, da ni nekega večjega pomena, marveč je edini razlog za opravljanje le-tega achievement), iščeš discount table, ki ti prinesejo zastonj nadgradnje v primeru, da jih najdeš vse. Nato je tu iskanje skednjev, kjer najdeš stare kante, ki ti jih nato prefarbajo in renovirajo ter so s tem pripravljene za dirkanje. Epsko. Lahko tudi izzivaš naključne ljudeke, pa dirkaš s druge sorte plovili (avijon, balon itd. To je v končni fazi sicer zamera, ker taka vrste dirke je absurdna, hkrati pa je še “naštiman” špil, da gre razlika vedno nekje v maksimum par sto stotink največ). Če ti to ni dovolj, pa lahko pičiš na mrežo, ter se v gladkem, netežavnem onlineu pomeriš z random folkom. Prog za to je dosti, a so pravzaprav vedno izpeljanka iz ozemlja (torej nekje na zemljevid zapiči točko A in nekje točko , kar pa ni nobena zamera, saj kot sem že omenil prej, je ozemlje tako kot se šika.

Še par besed o vožnji. Arkadnost tu prevladuje, dosti bolj kot v prvih štirih delih, a je to pravzaprav nuja, saj bi pretirano nagibanje realnosti tu rušilo gladkost in uživancijo v dogajanju. Dobro so avtorji vedeli, da ni boljšega filinga, ko se usedeš v mrcino, ki piči 350 na uro, nakar ga tiščiš do ploha in se z majhnimi sunki gobice izogibaš mimoidočim “civiliziranim” avtom na spektakularen način. Tisoč in en izračun fizike in upora gum tu pač ne sodi.
Nekaj realizma sicer še vedno je in Test Drive Unlimited 2 je z voznim modelom proti temu špilu tako beden, da če bi bil brezdomec, mu ne bi dal ognja, da se sežge od muke, ko gleda kako Horizon v obliki postavne babe drvi mimo njega. Forza je proti tej igri pač neka druga sfera. Je razumevanje tega, da sta avto in okolica lahko eno. Da ni važno, kateri avto voziš. Ampak tudi, da kje ga voziš! TDU kot serija je sicer nudil več ozemlja za pojati se po njem. A je to v Horizonu pač bolj kompaktno in je zaokroženo v smiselno celoto.

Tu se novi prišlek izogne še ene hibe, ki je drmala serijo odkar svet ve za njo. Ni namreč tistega dolgočasja, zaspane rutine, ko ti v poznih stadijih igre pripiči Sedono, kjer krog traje 2 minuti in pol, hkrati pa je treba okoli vsaj osemkrat. Zato se je mnogokrat poseglo po vozniku z umetno inteligenco, ki je nalogo z premočnim avtomobilom opravil sicer brezhibno, a mi kot igralci odnesemo od tega bore malo.
Ne. V Horizonu so dirke kratke, nikoli predolge, zanimive in konec koncev te prime, da bi kojci ubodel si sam “enga tacga” in šel po bavarcu izzivat naključne čefurje v bemburah, da ga gremo dragat. Horizon je storil velik korak naprej za serijo in nič ne bi bilo narobe, če bi taka ostala, saj je dovolj samosvoja. Če pa že ne, pa bi lahko glavni razvijalci pri Turn 10 izvlekli marsikak nauk iz tote špile, ter da bi dokončno nehali moriti s predolgimi dirkami, ki ne služijo ničemur drugemu, kot pa da umetno podaljšujejo igralni čas.

Toliko hvalospevov.. Ah ja. Saj vem. Ampak tudi tu mora biti ampak… Glejte. Razvijalci ali kdorkoli je že tam. Pa dajte me nehat j…t s temi grmovji ok? Če je grmičevje nizko 3cm, to pomeni, da ne more ustaviti naleta Ferrarija od 350 kilometrov na uro. Če že želiš postaviti oviro, postavi drevo. Ali pa ograjo. Ampak ne grmovja. Spomnilo me je na neko debilno rallyščino, ko si se zabil v ovco, tebe pa je zaštopalo. Nima smisla to.
Včasih zna igra hinavsko razpošiljati promet proti tebi, ne ravno čisti kontakti s steno se računajo kot hudi šusi, ki te odbijejo tam v tri krasne, kar zna biti posebej najedajoče v večigralstvu, avti znajo včasih preveč poplesovati, pa kljub vsemu bi kampanja lahko bila bolj razgibana, saj je če želiš, lahko samo eno navadno zaporedje kratkih dirk. Isto tako malo blesavo izpade, ko nafriziraš nek avto iz D klase v S klaso, predstavljajmo si recimo Yugiča, nakar veselo dirkaš proti Nissanu GTR-u 2012 letnik. Smeh.

Ampak da ne bluzim preveč. Horizon je najboljša Forza. In držim fige, da te serije odvrtkov ne ubijejo, preveč je zabavna in kvalitetna, hkrati pa je lahko vzor svojim prednikom.

View full article

Torej je 100% da boste WiiU imeli? Na dan izida kakopak.

Jaz sem pri Goblinu oddal naročilo. Upam, da dobijo kaj, drugače se bom valjal po tleh in jokal.

Naj počiva v miru, krasen ded je bil.

Ko ni blo napovedanih špilov je bilo: Eeeeh, ni iger za Wii U.

Zdaj je Bayonetta 2 exclusive, ki jo je Nintendo ZALOŽIL in folk spet joka. Ko jih jebe glupsone, ostali bomo špilali.

350 € naj bi bil budle z WiiFitU, trgovci še niso dobili točnega seznama bundlov, ampak le neke 'predvidene' verzije.

:no_no:

No ja, upam da to ne bo edini bundle, ker sem realno za 350€ izvedenko najbolj zagret.. Če bo seveda prišla v kvalitetnem bundlu.. Bomo videli čez 4 dni

Jaz bom verjetno nabavil kar na launchu konzolo, čeprav sem skeptik še zdaj okoli nje oz. okoli iger, ki pridejo na to konzolo (govorim seveda o 3rd party supportu). 350€ pomoje za gamepad + pro kontroler in nintendoland.. Srčno upam, da bo bolj odporen na čas kot je bil Wii, ker drugače se mi bo še dolgo kolcalo po teh 350€.

PS+ je res postal must have za PS3, tako kot gold na 360.

Samo da so tu free špili. Win-Win.