Jump to content
  • BIOWARE CONFIRMS IT’S ‘DEFINITELY NOT DONE’ WITH MASS EFFECT GAMES
  • CD Projekt RED further condemns concept of microtransactions
  • The Outer Worlds will have enhancements on the Xbox One X but not the PS4 Pro
  • The Best Free MS-DOS Games Now Available From the Internet Archive
  • The Outer Worlds' Day One Patch is as Big as the Game

Search the Community

Showing results for tags 'until dawn'.



More search options

  • Search By Tags

    Type tags separated by commas.
  • Search By Author

Content Type


Forums

  • All Generations Gaming Consoles
    • Multiplatform
    • Q&A about consoles
    • Current Gen Consoles
    • PreviousGen Consoles
    • Mobile Gaming Consoles
    • Smartphone Games iOS & Android
  • Biggest Franchise Games of All Times
    • Streljačine
    • Dirkačine
    • Športne
    • ZF gemišt
    • Pustolovščine gemišt
  • PC computers
    • PC računalniki 24/7
    • PC Online, MMO & MMORPG
  • Lajf
    • NSFW!
    • Razno
  • KSi tekmovanja
    • Trophy / Achievements Hunters
    • KSi eSports games
  • Klansko klanje
    • [BAR] Battlefield All Rebels Clan
  • Classifieds
    • Free Classifieds
  • About Konzole Slovenia
    • Odprti oddelek
  • Dogodki
    • Čajanke
    • Gaming events

Calendars

  • game releases
  • events
  • PSN
  • PS+
  • Games with Gold

Find results in...

Find results that contain...


Date Created

  • Start

    End


Last Updated

  • Start

    End


Filter by number of...

Joined

  • Start

    End


Group


Website URL


Skype


Location


XBOX Live


PSN ID


Wii Friend ID


Steam ID

Found 3 results

  1. VR spin-off varianta igre Until Dawn. Gre za On-Rails (v naprej zastavljena pot) igro z že poznanimi srhljivimi elementi iz polnokrve igre. PlayStation 4 in PS VR ekskluziva! Prepare for Until Dawn: Rush of Blood, The (last?) Ride of Your Life!
  2. matej1990

    Until Dawn

    Jasno je kot beli dan, da igra Until Dawn spada med grozljivke. Ampak tokrat ne gre za grozljivko v čisto pravem smislu besede ala Outlast, Resident Evil,... Njeno grozljivost namreč na zelo dopadljiv način razbijejo liki v igri. Ti s svojimi temačno-komičnimi in na čase prav bizarnimi, tipično najstniškimi vložki, za kratek čas odženejo grozljivost in dodajo neko unikatnost in posebnost igri. Tako igra zraven redno povečanega srčnega utripa, vsake toliko postreže tudi z rahlim nasmeškom na licu, ampak ob tem nikakor ne zanemari grozljivosti. Grozljivi deli so izpeljani v nulo! Zame ima svoje prav unikatno mesto med PlayStation zbirki iger. Tako tudi tistim, ki grozljivk sicer nimajo radi, zna biti igra prav prijetno presenečenje. ZGODBA: Zgodba je sestavljena iz uvoda in desetih poglavij. Epizodno napredovanje mi je bilo všeč že pri ostalih igrah (Alan Wake, Tell Tale,...), tako da tukaj nimam pripomb. Tako točno veš kdaj se konča katero poglavje in lahko brez težav prekineš igranje v pravem trenutku za odmor. Povzetki na začetku lepo obnovijo kje si ostal in kaj si do sedaj že počel. Na prvi pogled je zgodba precej transparentna in si misliš da veš kako približno bi se lahko odvila... dokler ne začneš igrati drugega dela, kjer se vsa ugibanja razvodenijo. Ob tem prehodu zgodbe, ti gredo misli nekako takole: mind=blown, kako?, WTF?!, ampak... kaj za vraga se tukaj dogaja? Ob igranju sem imel pomisleke, da bo od sedaj naprej šlo samo še navzdol. Sem nekako po tiho upal, da bo zgodba ostala nekje v sklopu trenutne tematiki, ampak a-a. In niti malo mi ni žal, da se spremeni. Igra nato prestavi iz prve v drugo prestavo in tukaj se šele začne resno igranje z vso razlago čudnega dogajanja v igri. Če povem kaj več, bom po moje že kvaril. Konec koncev je bila zadeva namerno izpuščena tudi v vseh trailerjih. Tako da treba igrat in videti na lastno pest. 8 likov - liki so si različni med seboj. Res mišunga različnih karakterjev. Nekateri ti hitro prirastejo k srcu, spet drugi so usojeni, da ti gredo na živce (Je tako Emily?). Kot razvijalci radi poudarijo, je možno da vsi liki preživijo ali umrejo ali pa nekaj vmes, odvisno od tvojih odločitev. Sam sem uspel v prvem preigravanju rešiti 7 likov (cilj mi je bil vse), ampak sem bil z enim likom malce preveč radoveden in sem naivno naredil nekaj kar očitno ne bi smel. Ko se ponovno spomnim kaj sem naredil, si milim da mi je čisto prav, ker nihče pri zdravi pameti ne bi tega storil. Všeč mi je kako preživetje likov ni odvisno samo od gole sreče pri odločitvah, ampak od logičnih odločitev ki jih sprejmeš. Če spremljaš pogovore, opazuješ odzive oseb in bereš najdeno gradivo, potem lažje narediš pravilne (dobre ali slabe) odločitve. In te odločitve imajo svoj smisel. Nekatere odločitve, no, na primer da samo povem da so včasih brezglave ups, svojeglave. Nekatere so bistvene, spet druge postranskega pomena. Nekatere so časovno (kratko!) omejene, spet pri drugih lahko vmes spiješ kavico, se posvetuješ s pravnikom, opraviš WC potrebo in nato po res tehtnem premisleku izbereš svojo odločitev (in po možnosti nato failaš po celi liniji ). Določene odločitve niso takoj vidne, ampak komaj po par ur igranja. Včasih je tudi pametno storiti popolnoma nič in ignorirati ponujen odziv. Aja, pa ne bit preveč radovedni, je lahko namreč smrtonosno. Kot je možno razbrati, so te odločitve pomemben del zgodbe in igranja. Preko njih se gradi tvoja custom made zgodba. Žal je podobno kot pri veliki večini podobnih iger, vse skupaj samo obljuba, ki žal izpolni bore malo. Tako po ponovnem igranju ugotoviš, da odločitve ne povzročijo nekih hudih preobratov v zgodbi. Osnova vedno ostane enaka. V veliki večini gre le za odločitve kdo umre in kdo preživi, ter za dodatne razlage, ki dopolnijo manjkajoče luknje v zgodbi. Določenih prizorov ne vidiš in tudi ne igraš(!), če ne narediš točno določenih odločitev. Ravno zaradi tega je po moje nujno vsaj še eno igranje z drugačnimi odločitvami. Potem se sestavi celotna zgodba in vsaka nejasnost dobi svojo razlago. Ob drugem preigravanju priporočam tudi vklop global status-a v nastavitvah. Ta prikaže v procentih kako so se igralci po svetu odločali. Nekatere reakcije so zelo zanimive. Jup, tudi knjiga s kamasutro se najde v tej teenage grozljivki. No, k pridobitvi celotne slike zgodbe bistveno pripomore tudi radovednost. V igri lahko najdemo razne zapiske, knjige, dokaze in toteme. Všeč mi je kako dobro je celotno zbiranje vključeno v zgodbo, tako da res pridodajo zraven in niso samo zaradi dopolnitve časa. Tudi kako se med seboj sproti skozi napredovanje zgodbe prepletajo in dopolnjujejo. Najpomembnejši so totemi, ti ti pomagajo pri odločitvah. Nekateri te opozarjajo na potencialno nevarnost, spet drugi ti dajo namige kako naj odigraš kateri prizor. Priporočam najdbo vseh totemov, ki nato odklenejo predzgodbo igre. Gre za nekakšen uvod uvoda. Obiski pri psihologu so na prvi pogled čisto random vstavki ob koncu poglavij. No, psiholog, ti v resnici "pomaga" pri igri. Njegova ovrednotenja so podlaga za nastavitev strahu v igri. Nekateri se bojijo podgan, drugi ščurkov, spet nekateri strašil, drugi klovnov, itd. Na podlagi tvojih iskrenih odgovorov, bi igra naj dobila še bolj strašen učinek. Ampak jaz tega nisem zaznal. Je pa res da me ničesar od ponujenega ni strah v pravem smislu. Škoda tudi da ti izbrani strahovi nimajo večjega vpliva v igri. Dejansko moraš poštudirat kje je sploh kaj od izbranega bili videno. Škoda. Sem upal da bo kaj bolj udarnega od tega. Po moje je to izpuščena priložnost. Mogoče pa v UD 2? Edino njegove obrazne grimase so mi bile ekstremno pretirane. Ampak po drugi strani dodajo srhljivo noto in proti koncu vidiš da mogoče vseeno pašejo zraven. Konec je zelo dobro narejen. Lepo stopnjujejo grozljivost, če le pravilno odigraš konec (hint: reši vse osebe). Je pa malo odrezav, ker sem pričakoval, da bo še kaj dalje, glede na prejšnje pogovore med liki. GRAFIKA: Igra izgleda zgleda lepo. Takoj se vidi visok proračun, ki jim je bil na voljo in vsa podpora. Veliko pove že to, da razvijalcem ni bilo treba iz nule razvijati grafičnega pogona. Igro namreč poganja predelan Killzone Shadow Fall pogon od Guerilla Games. Ne pa pričakovati Killzone SF dih jemajoče grafike! Horror vzdušja so v nulo! Uporabljeni so vsi horror efekti iz filmov in drugih iger: utripanje luči, padanje snega, megla, prašni delci v tunelih, igranje glasbene skrinjice,... potem pa še nadnaravni pojavi: padanje knjig iz polic, padanje slik iz sten, čudni zvoki v gozdovih, čudno obnašanje živali in seveda duhovi. Svetloba je zelo dobro narejena! Svetenje z baklo, svetilko, vžigalnikom,... zelo realistično. Od božjih žarkov, do igranja senc. Tudi ko se na primer dve senci prekrivata, na stičišču nimata enakega odtenka. Obrazi, koža, puh na jaknah, pleteni puloverji,... - narejeni odlično. Če ne počneš ničesar par sekund, kamera zumira direktno v detajlni fris lika. Se vidi da je bilo veliko truda vloženega v to. Animacije: ko obračaš lik, se obrača celotno telo z glavo in celo pogled - oči. Ko so liki poškodovani, spremenijo način hoje in obrazne mimike. Dobro vidne sledi v snegu. Določeni detajli so super. Na primer tam kjer si z enim likom že hodil po snegu, greš čez čas z drugim in stopinje v snegu so viden od prejšnje hoje. Natanko tam kjer si hodil so že stopinje. No, žal to ne velja vedno... Bug? In ko sem že pri bugih, tudi teksture lahko fašejo bug nizke resolucije tekstur. Na primer tekst v najdenih knjigah/pismih postane ne berljiv. Ne vem točno kako, ampak mislim da zaradi stand-by moda na PS4. Če ugasneš igro in jo ponovno zaženeš je vse OK. Framerate bi lahko bil bolj stabilen. Sedaj kar precej niha in na čase precej pade. Na srečo nikoli kadar gre za odločujoče trenutke. Tako da gameplay na srečo ne trpi na ta račun. V tem pogledu bi definitivno lahko bila bolj dodelana igra. Nice... jeans? ZVOK: Zvočni efekti so bistveni v grozljivkah in tudi to so zadeli v nulo. Škrtanje ob hoji po snegu, zvok drgnjenja dreves v gozdu zaradi vetra. Potem na primer hodiš po hiši in so zraven glasbe v igri dodani efekti tihega nerazločnega šepetanja. Glasba v igri! Tip je car! Oglejte si njegov video v bonus contentu, ki se odklene ob koncu vsakega preigranega poglavja in je spoiler free. Odlična glasba v uvodu: >http://youtu.be/IDqsJy8igc0 Amy Van Roekel - O Death Nekdo mora obiskati ortodonta in dermatologa. GAMEPLAY: Grozljivost temelji na jump scare-ih, to je vidno že takoj ob zagonu igre: SCE -> Supermassive games -> smrtna tišina in nato *BOOOM* Until Dawn. Ene parkrat sem si moral menjat gate. Ti nenadni skoki na zaslon z zvočnimi učinki niso nič novega, ampak vedno delujejo če so le dobro narejeni. In ja, so ZELO dobro narejeni. Veš da se bodo pojavili, ampak ne veš kdaj. Zelo dobra ideja je uporaba PS kamere ob teh trenutnih, ki ovekoveči tvojo reakcijo ob dogodku (Cheap Shots). Se splača vklopit funkcijo v meniju in pogledat posnete filmčke po igranju. Pri meni je padlo par sočnih, pa sem to komaj ugotovil ob gledanju filmčka. Seveda so zanalašč dodali tudi takšne brez presenečenj. Pričakuješ da bo nekaj skočilo in takrat se odvije dialog v smislu: "Le kaj si mislil da bo tukaj?" Lepa! Psiho igrice. Na primer počasno plezanje po lestvi, kjer ne vidiš na vrh, nato pa možno presenečenje na vrhu ali pa tudi ne. Romantika dobi čisto nov pomen. Igra se prikazuje preko fiksnih kamer, tako kot na primer God of War. Je pa razlika ta, da lahko malenkost premikamo kot pogleda in včasih tako razkrijemo nekaj kar sicer ne bi videli. Te fiksne kamere definitivno dodajo h grozljivosti, ker ne vidiš vsega (Hmmm... le kaj se skriva za tem vogalom? BOOOO!!!). Po moje zelo dobro sedejo v takšno zvrst igre. Tako da to odločitev razumem. Postavitve so na čase odlične in prikažejo ene najlepših prizorov v igri, ki jih sicer sploh ne bi videl v tretjeosebnih oz. prvoosebnih pogledih. Postavitve kamer so tudi zelo razgibane (čisto na tleh, čisto na stropu, izza dreves, izza prezračevalnih jaškov na stropu,... In ko se večkrat sprehajaš po isti poti, te včasih pričaka tudi drug kot kamere, kar razgiba že videno lokacijo. Res pa je da znajo te kamere včasih biti malo nerodne za premikanje lika v pravo smer. Igralna mehanika je enostavna (razen res včasih tesnih QTE sekvenc): Leva gobica je hoja, desna pa upravljanje pogleda lika (predvsem kar se tiče svetenja s svetilko, baklo, petrolejko,...), opravljanje odločitev (alternativa je tudi z nagibanjem kontrolerja) in občasno tudi za druge gibe v sekvencah (ti jasno pove igra kdaj in kako). Desni štirje PS gumbi na kontrolerju (križec, krogec, trikotnik in kvadrat) so rezervirani za QTE sekvence. Njihovo poznavanje položaja na kontrolerju je bistveno za preživetje likov. QTE sekvence so različnih hitrosti. Bolj tvegana je izbrana pot, hitrejše so sekvence. Sam sem vedno izbiral najhitrejše in najtežje poti, pa mi ti gumbi niso delali težav. Če se ne motim nisem v prvem preigravanju niti enkrat failal. No, in potem je tukaj vsaj zame presenečenje: "Stay still/Don't move". Zame osebno najtežji del igranja. Ta je enostavno hudičev... Ko se pojavi, je potrebno kontroler držati čisto pri miru. Dovoljena odstopanja pa so ZELO majhna. Ne gleda se le premikanje v koordinatnem sistemu, pač pa tudi kot nagibanja! In ta je zame poguben. Ko sem hotel popraviti položaj kontrolerja (ne priporočam, beri dalje zakaj), sem le še poslabšal situacijo. Aja, fora je tudi, da to niso samo kratka trajanja. Ob pomembnejših dogodkih, trajajo tudi po par sekund s tem da ti vedno bolj v frist molijo umm... motečo vsebino z neprijetnimi zvočnimi efekti. Da je vse skupaj še bolj zanimivo, so razvijalci v teh sekvencah na polno uporabljali funkcijo vibriranja... Thanks a lot! /s R1 je za hiter dostop do statusa in zbiralne kolekcije. R2 je v kombinaciji z desno gobico uporabljen za ogledovanje predmetov in upravljanje s stikali, gumbi,... L1 je pa "hitro" premikanje. Gre samo za malenkost hitrejšo hojo, ampak vseeno pride prav in po moje je prava odločitev da ne gre za hitrejše gibanje. Potem izničiš grozljivost, ker imaš občutek bežanja. Primer uporabe touchpada na kontrolerju. Samo igranje ni hitro, je pa zato ves čas napeto. Če nisi na preži, potem zna bit da se bo slabo končalo za igrani ali pa neigrani lik. Všeč mi je tudi kako te ne silijo časovno (razen seveda QTE). Sovražim ko kaj časovno omejijo in moraš v določenem času priti nekam in med tem ne moreš raziskovat. OSTALO: Igra me od vsega najbolj spominja na risanko Scooby-Doo. Od iger pa še najbolj na Beyond: Two Souls. Grobo gledano ima podoben gameplay (precej hoje, raziskovanja, QTE sekvence, pritisni ta gumb in nato z gobico naredi tole,...), zgodba s slično tematiko, dobra grafika (viden visok proračun), emocije (predvsem žalost ob smrt v UD ),... Pa vendar sta si igri vseeno precej drugačni. Nenazadnje gre pri UD za drugačno zvrst igre - grozljivko z bistveno hitrejšim tempom zgodbe. Podobnosti so vidne tudi z igro Alan Wake - epizodno dogajanje, horror, temačna atmosfera, igranje s svetlobnimi efekti,... Until Dawn me je spomnil celo na Uncharted 1. Ne bom kvaril kako, igrajte in boste videli povezavo v zgodbi. Nekateri pravijo da gre za The Walking Dead z visokim proračunom. Ne vem no, jaz ju nikakor ne bi enačil. Po moje sta si ekstremno različni igri. Kar me je hitro zmotilo ob igranju je zakaj ne moreš hoditi prosto po stopnicah. Ko si enkrat na njih je on-the-rails sistem. Lahko greš samo gor ali dol, ne moreš se pa pomikati levo/desno. No, vseeno ti še ostane obračanje pogleda. Zanimivo je kako prvič igraš počasi in pregledaš vsak kotiček. Ves čas si na trnih in že na začetku pričakuješ veliko. Odločitve izbiraš preudarno in se bojiš za svoj lik in za svoje srce. V drugo pa ves efekt strašnosti močno odpade. Ravno zato je pomembno, da je prvo igranje spontano. Torej tako kot misliš da je prav. Ne gledat vodičev in trofej! Potem pride igra do polnega izraza. Manjka sekira, le kaj bi lahko šlo narobe? Kar se tiče pre-order DLC-ja... Ta misija je totalni nateg. Del (sicer nepomembni) igre so odstranili, samo da ga nato zapakirajo kot bonus ob prednaročilu. Ain't cool! Ampak nič novega v igračarski industriji. Potem je tukaj še uradna aplikacija igre, ki je žal totalno brezvezna. Nič ni zanimivega pri njej. Nič ne pove novega. Glih toliko da se lahko pohvalijo da jo imajo. Sem pričakoval več. Škoda denarja za njen razvoj. Zgleda pa sicer lepo. Če odštejem teh par kritik, ki so picajzlaste, je igra odličen nov IP. Mislim da je Sony zadel v nulo s to nenavadno mešanico grozljivke z najstniškim pridihom. Nekako Scooby-Doo ustvarjen v igro za odrasle. Jaz sem totalno padel not in sem z lahkoto preigral vse do platinum trofeje. Če se zgodi nadaljevanje, bi rad le, da izide v krajšem času, kot je ta prvi del.
  3. Jasno je kot beli dan, da igra Until Dawn spada med grozljivke. Ampak tokrat ne gre za grozljivko v čisto pravem smislu besede ala Outlast, Resident Evil,... Njeno grozljivost namreč na zelo dopadljiv način razbijejo liki v igri. Ti s svojimi temačno-komičnimi in na čase prav bizarnimi, tipično najstniškimi vložki, za kratek čas odženejo grozljivost in dodajo neko unikatnost in posebnost igri. Tako igra zraven redno povečanega srčnega utripa, vsake toliko postreže tudi z rahlim nasmeškom na licu, ampak ob tem nikakor ne zanemari grozljivosti. Grozljivi deli so izpeljani v nulo! Zame ima svoje prav unikatno mesto med PlayStation zbirki iger. Tako tudi tistim, ki grozljivk sicer nimajo radi, zna biti igra prav prijetno presenečenje. ZGODBA: Zgodba je sestavljena iz uvoda in desetih poglavij. Epizodno napredovanje mi je bilo všeč že pri ostalih igrah (Alan Wake, Tell Tale,...), tako da tukaj nimam pripomb. Tako točno veš kdaj se konča katero poglavje in lahko brez težav prekineš igranje v pravem trenutku za odmor. Povzetki na začetku lepo obnovijo kje si ostal in kaj si do sedaj že počel. Na prvi pogled je zgodba precej transparentna in si misliš da veš kako približno bi se lahko odvila... dokler ne začneš igrati drugega dela, kjer se vsa ugibanja razvodenijo. Ob tem prehodu zgodbe, ti gredo misli nekako takole: mind=blown, kako?, WTF?!, ampak... kaj za vraga se tukaj dogaja? Ob igranju sem imel pomisleke, da bo od sedaj naprej šlo samo še navzdol. Sem nekako po tiho upal, da bo zgodba ostala nekje v sklopu trenutne tematiki, ampak a-a. In niti malo mi ni žal, da se spremeni. Igra nato prestavi iz prve v drugo prestavo in tukaj se šele začne resno igranje z vso razlago čudnega dogajanja v igri. Če povem kaj več, bom po moje že kvaril. Konec koncev je bila zadeva namerno izpuščena tudi v vseh trailerjih. Tako da treba igrat in videti na lastno pest. 8 likov - liki so si različni med seboj. Res mišunga različnih karakterjev. Nekateri ti hitro prirastejo k srcu, spet drugi so usojeni, da ti gredo na živce (Je tako Emily?). Kot razvijalci radi poudarijo, je možno da vsi liki preživijo ali umrejo ali pa nekaj vmes, odvisno od tvojih odločitev. Sam sem uspel v prvem preigravanju rešiti 7 likov (cilj mi je bil vse), ampak sem bil z enim likom malce preveč radoveden in sem naivno naredil nekaj kar očitno ne bi smel. Ko se ponovno spomnim kaj sem naredil, si milim da mi je čisto prav, ker nihče pri zdravi pameti ne bi tega storil. Všeč mi je kako preživetje likov ni odvisno samo od gole sreče pri odločitvah, ampak od logičnih odločitev ki jih sprejmeš. Če spremljaš pogovore, opazuješ odzive oseb in bereš najdeno gradivo, potem lažje narediš pravilne (dobre ali slabe) odločitve. In te odločitve imajo svoj smisel. Nekatere odločitve, no, na primer da samo povem da so včasih brezglave ups, svojeglave. Nekatere so bistvene, spet druge postranskega pomena. Nekatere so časovno (kratko!) omejene, spet pri drugih lahko vmes spiješ kavico, se posvetuješ s pravnikom, opraviš WC potrebo in nato po res tehtnem premisleku izbereš svojo odločitev (in po možnosti nato failaš po celi liniji ). Določene odločitve niso takoj vidne, ampak komaj po par ur igranja. Včasih je tudi pametno storiti popolnoma nič in ignorirati ponujen odziv. Aja, pa ne bit preveč radovedni, je lahko namreč smrtonosno. Kot je možno razbrati, so te odločitve pomemben del zgodbe in igranja. Preko njih se gradi tvoja custom made zgodba. Žal je podobno kot pri veliki večini podobnih iger, vse skupaj samo obljuba, ki žal izpolni bore malo. Tako po ponovnem igranju ugotoviš, da odločitve ne povzročijo nekih hudih preobratov v zgodbi. Osnova vedno ostane enaka. V veliki večini gre le za odločitve kdo umre in kdo preživi, ter za dodatne razlage, ki dopolnijo manjkajoče luknje v zgodbi. Določenih prizorov ne vidiš in tudi ne igraš(!), če ne narediš točno določenih odločitev. Ravno zaradi tega je po moje nujno vsaj še eno igranje z drugačnimi odločitvami. Potem se sestavi celotna zgodba in vsaka nejasnost dobi svojo razlago. Ob drugem preigravanju priporočam tudi vklop global status-a v nastavitvah. Ta prikaže v procentih kako so se igralci po svetu odločali. Nekatere reakcije so zelo zanimive. Jup, tudi knjiga s kamasutro se najde v tej teenage grozljivki. No, k pridobitvi celotne slike zgodbe bistveno pripomore tudi radovednost. V igri lahko najdemo razne zapiske, knjige, dokaze in toteme. Všeč mi je kako dobro je celotno zbiranje vključeno v zgodbo, tako da res pridodajo zraven in niso samo zaradi dopolnitve časa. Tudi kako se med seboj sproti skozi napredovanje zgodbe prepletajo in dopolnjujejo. Najpomembnejši so totemi, ti ti pomagajo pri odločitvah. Nekateri te opozarjajo na potencialno nevarnost, spet drugi ti dajo namige kako naj odigraš kateri prizor. Priporočam najdbo vseh totemov, ki nato odklenejo predzgodbo igre. Gre za nekakšen uvod uvoda. Obiski pri psihologu so na prvi pogled čisto random vstavki ob koncu poglavij. No, psiholog, ti v resnici "pomaga" pri igri. Njegova ovrednotenja so podlaga za nastavitev strahu v igri. Nekateri se bojijo podgan, drugi ščurkov, spet nekateri strašil, drugi klovnov, itd. Na podlagi tvojih iskrenih odgovorov, bi igra naj dobila še bolj strašen učinek. Ampak jaz tega nisem zaznal. Je pa res da me ničesar od ponujenega ni strah v pravem smislu. Škoda tudi da ti izbrani strahovi nimajo večjega vpliva v igri. Dejansko moraš poštudirat kje je sploh kaj od izbranega bili videno. Škoda. Sem upal da bo kaj bolj udarnega od tega. Po moje je to izpuščena priložnost. Mogoče pa v UD 2? Edino njegove obrazne grimase so mi bile ekstremno pretirane. Ampak po drugi strani dodajo srhljivo noto in proti koncu vidiš da mogoče vseeno pašejo zraven. Konec je zelo dobro narejen. Lepo stopnjujejo grozljivost, če le pravilno odigraš konec (hint: reši vse osebe). Je pa malo odrezav, ker sem pričakoval, da bo še kaj dalje, glede na prejšnje pogovore med liki. GRAFIKA: Igra izgleda zgleda lepo. Takoj se vidi visok proračun, ki jim je bil na voljo in vsa podpora. Veliko pove že to, da razvijalcem ni bilo treba iz nule razvijati grafičnega pogona. Igro namreč poganja predelan Killzone Shadow Fall pogon od Guerilla Games. Ne pa pričakovati Killzone SF dih jemajoče grafike! Horror vzdušja so v nulo! Uporabljeni so vsi horror efekti iz filmov in drugih iger: utripanje luči, padanje snega, megla, prašni delci v tunelih, igranje glasbene skrinjice,... potem pa še nadnaravni pojavi: padanje knjig iz polic, padanje slik iz sten, čudni zvoki v gozdovih, čudno obnašanje živali in seveda duhovi. Svetloba je zelo dobro narejena! Svetenje z baklo, svetilko, vžigalnikom,... zelo realistično. Od božjih žarkov, do igranja senc. Tudi ko se na primer dve senci prekrivata, na stičišču nimata enakega odtenka. Obrazi, koža, puh na jaknah, pleteni puloverji,... - narejeni odlično. Če ne počneš ničesar par sekund, kamera zumira direktno v detajlni fris lika. Se vidi da je bilo veliko truda vloženega v to. Animacije: ko obračaš lik, se obrača celotno telo z glavo in celo pogled - oči. Ko so liki poškodovani, spremenijo način hoje in obrazne mimike. Dobro vidne sledi v snegu. Določeni detajli so super. Na primer tam kjer si z enim likom že hodil po snegu, greš čez čas z drugim in stopinje v snegu so viden od prejšnje hoje. Natanko tam kjer si hodil so že stopinje. No, žal to ne velja vedno... Bug? In ko sem že pri bugih, tudi teksture lahko fašejo bug nizke resolucije tekstur. Na primer tekst v najdenih knjigah/pismih postane ne berljiv. Ne vem točno kako, ampak mislim da zaradi stand-by moda na PS4. Če ugasneš igro in jo ponovno zaženeš je vse OK. Framerate bi lahko bil bolj stabilen. Sedaj kar precej niha in na čase precej pade. Na srečo nikoli kadar gre za odločujoče trenutke. Tako da gameplay na srečo ne trpi na ta račun. V tem pogledu bi definitivno lahko bila bolj dodelana igra. Nice... jeans? ZVOK: Zvočni efekti so bistveni v grozljivkah in tudi to so zadeli v nulo. Škrtanje ob hoji po snegu, zvok drgnjenja dreves v gozdu zaradi vetra. Potem na primer hodiš po hiši in so zraven glasbe v igri dodani efekti tihega nerazločnega šepetanja. Glasba v igri! Tip je car! Oglejte si njegov video v bonus contentu, ki se odklene ob koncu vsakega preigranega poglavja in je spoiler free. Odlična glasba v uvodu: >http://youtu.be/IDqsJy8igc0 Amy Van Roekel - O Death Nekdo mora obiskati ortodonta in dermatologa. GAMEPLAY: Grozljivost temelji na jump scare-ih, to je vidno že takoj ob zagonu igre: SCE -> Supermassive games -> smrtna tišina in nato *BOOOM* Until Dawn. Ene parkrat sem si moral menjat gate. Ti nenadni skoki na zaslon z zvočnimi učinki niso nič novega, ampak vedno delujejo če so le dobro narejeni. In ja, so ZELO dobro narejeni. Veš da se bodo pojavili, ampak ne veš kdaj. Zelo dobra ideja je uporaba PS kamere ob teh trenutnih, ki ovekoveči tvojo reakcijo ob dogodku (Cheap Shots). Se splača vklopit funkcijo v meniju in pogledat posnete filmčke po igranju. Pri meni je padlo par sočnih, pa sem to komaj ugotovil ob gledanju filmčka. Seveda so zanalašč dodali tudi takšne brez presenečenj. Pričakuješ da bo nekaj skočilo in takrat se odvije dialog v smislu: "Le kaj si mislil da bo tukaj?" Lepa! Psiho igrice. Na primer počasno plezanje po lestvi, kjer ne vidiš na vrh, nato pa možno presenečenje na vrhu ali pa tudi ne. Romantika dobi čisto nov pomen. Igra se prikazuje preko fiksnih kamer, tako kot na primer God of War. Je pa razlika ta, da lahko malenkost premikamo kot pogleda in včasih tako razkrijemo nekaj kar sicer ne bi videli. Te fiksne kamere definitivno dodajo h grozljivosti, ker ne vidiš vsega (Hmmm... le kaj se skriva za tem vogalom? BOOOO!!!). Po moje zelo dobro sedejo v takšno zvrst igre. Tako da to odločitev razumem. Postavitve so na čase odlične in prikažejo ene najlepših prizorov v igri, ki jih sicer sploh ne bi videl v tretjeosebnih oz. prvoosebnih pogledih. Postavitve kamer so tudi zelo razgibane (čisto na tleh, čisto na stropu, izza dreves, izza prezračevalnih jaškov na stropu,... In ko se večkrat sprehajaš po isti poti, te včasih pričaka tudi drug kot kamere, kar razgiba že videno lokacijo. Res pa je da znajo te kamere včasih biti malo nerodne za premikanje lika v pravo smer. Igralna mehanika je enostavna (razen res včasih tesnih QTE sekvenc): Leva gobica je hoja, desna pa upravljanje pogleda lika (predvsem kar se tiče svetenja s svetilko, baklo, petrolejko,...), opravljanje odločitev (alternativa je tudi z nagibanjem kontrolerja) in občasno tudi za druge gibe v sekvencah (ti jasno pove igra kdaj in kako). Desni štirje PS gumbi na kontrolerju (križec, krogec, trikotnik in kvadrat) so rezervirani za QTE sekvence. Njihovo poznavanje položaja na kontrolerju je bistveno za preživetje likov. QTE sekvence so različnih hitrosti. Bolj tvegana je izbrana pot, hitrejše so sekvence. Sam sem vedno izbiral najhitrejše in najtežje poti, pa mi ti gumbi niso delali težav. Če se ne motim nisem v prvem preigravanju niti enkrat failal. No, in potem je tukaj vsaj zame presenečenje: "Stay still/Don't move". Zame osebno najtežji del igranja. Ta je enostavno hudičev... Ko se pojavi, je potrebno kontroler držati čisto pri miru. Dovoljena odstopanja pa so ZELO majhna. Ne gleda se le premikanje v koordinatnem sistemu, pač pa tudi kot nagibanja! In ta je zame poguben. Ko sem hotel popraviti položaj kontrolerja (ne priporočam, beri dalje zakaj), sem le še poslabšal situacijo. Aja, fora je tudi, da to niso samo kratka trajanja. Ob pomembnejših dogodkih, trajajo tudi po par sekund s tem da ti vedno bolj v frist molijo umm... motečo vsebino z neprijetnimi zvočnimi efekti. Da je vse skupaj še bolj zanimivo, so razvijalci v teh sekvencah na polno uporabljali funkcijo vibriranja... Thanks a lot! /s R1 je za hiter dostop do statusa in zbiralne kolekcije. R2 je v kombinaciji z desno gobico uporabljen za ogledovanje predmetov in upravljanje s stikali, gumbi,... L1 je pa "hitro" premikanje. Gre samo za malenkost hitrejšo hojo, ampak vseeno pride prav in po moje je prava odločitev da ne gre za hitrejše gibanje. Potem izničiš grozljivost, ker imaš občutek bežanja. Primer uporabe touchpada na kontrolerju. Samo igranje ni hitro, je pa zato ves čas napeto. Če nisi na preži, potem zna bit da se bo slabo končalo za igrani ali pa neigrani lik. Všeč mi je tudi kako te ne silijo časovno (razen seveda QTE). Sovražim ko kaj časovno omejijo in moraš v določenem času priti nekam in med tem ne moreš raziskovat. OSTALO: Igra me od vsega najbolj spominja na risanko Scooby-Doo. Od iger pa še najbolj na Beyond: Two Souls. Grobo gledano ima podoben gameplay (precej hoje, raziskovanja, QTE sekvence, pritisni ta gumb in nato z gobico naredi tole,...), zgodba s slično tematiko, dobra grafika (viden visok proračun), emocije (predvsem žalost ob smrt v UD ),... Pa vendar sta si igri vseeno precej drugačni. Nenazadnje gre pri UD za drugačno zvrst igre - grozljivko z bistveno hitrejšim tempom zgodbe. Podobnosti so vidne tudi z igro Alan Wake - epizodno dogajanje, horror, temačna atmosfera, igranje s svetlobnimi efekti,... Until Dawn me je spomnil celo na Uncharted 1. Ne bom kvaril kako, igrajte in boste videli povezavo v zgodbi. Nekateri pravijo da gre za The Walking Dead z visokim proračunom. Ne vem no, jaz ju nikakor ne bi enačil. Po moje sta si ekstremno različni igri. Kar me je hitro zmotilo ob igranju je zakaj ne moreš hoditi prosto po stopnicah. Ko si enkrat na njih je on-the-rails sistem. Lahko greš samo gor ali dol, ne moreš se pa pomikati levo/desno. No, vseeno ti še ostane obračanje pogleda. Zanimivo je kako prvič igraš počasi in pregledaš vsak kotiček. Ves čas si na trnih in že na začetku pričakuješ veliko. Odločitve izbiraš preudarno in se bojiš za svoj lik in za svoje srce. V drugo pa ves efekt strašnosti močno odpade. Ravno zato je pomembno, da je prvo igranje spontano. Torej tako kot misliš da je prav. Ne gledat vodičev in trofej! Potem pride igra do polnega izraza. Manjka sekira, le kaj bi lahko šlo narobe? Kar se tiče pre-order DLC-ja... Ta misija je totalni nateg. Del (sicer nepomembni) igre so odstranili, samo da ga nato zapakirajo kot bonus ob prednaročilu. Ain't cool! Ampak nič novega v igračarski industriji. Potem je tukaj še uradna aplikacija igre, ki je žal totalno brezvezna. Nič ni zanimivega pri njej. Nič ne pove novega. Glih toliko da se lahko pohvalijo da jo imajo. Sem pričakoval več. Škoda denarja za njen razvoj. Zgleda pa sicer lepo. Če odštejem teh par kritik, ki so picajzlaste, je igra odličen nov IP. Mislim da je Sony zadel v nulo s to nenavadno mešanico grozljivke z najstniškim pridihom. Nekako Scooby-Doo ustvarjen v igro za odrasle. Jaz sem totalno padel not in sem z lahkoto preigral vse do platinum trofeje. Če se zgodi nadaljevanje, bi rad le, da izide v krajšem času, kot je ta prvi del. View full article
×
×
  • Create New...