JumpingHero

Tudi jaz nabavil 3DS. Dodal sem vas večino, vključno s teboj Ruskie. Moja koda je: 1118 - 1475 - 6041

Am ne. Ne bo takega deljenja. Vse igre, ki bodo narejene, bodo narejene tako za 3DS kot 3DS XL. Ne bo iger, ki bodo ekskluzivne za XL verzijo konzole.

Dej fak Bessie... Hvala ti res za tole Svaka čast. Visa electron torej? Pač tale debetna kartica? Vidm da bom moru jo hit dvignt

Po več ugibanjih ali se bo Activisionova požrešna serija pojavila tudi na novi Nintendovi konzoli, je sedaj jasno. Nov Call of Duty bo pristal tudi na WiiUju, kar bo prvič, da bo Call of Duty na Nintendovi platformi enak konkurenčnim platformam, saj smo na originalnem Wiiju dobili grafično pohabljeno inačico. http://www.cinemablend.com/games/Call-Duty-Black-Ops-2-Coming-Wii-U-43464.html Nato je Nintendo še pojasnil, zakaj bo launch špilovje lezlo v 720p in ne v 1080p. Seveda so premeteno vse postavili na razvijalce, ki se bodo, po Nintendovih besedah, "lahko sami odločali, v kakšnem načinu želijo, da njihova igra teče oz. da teče tako, da bo igri zagotovljena popolna gladkost delovanja". Živi bili, pa vidili. Hkrati so third-partyem prepustili, da se sami odločajo o rezoluciji, je pa potrjeno, da bodo vsi first party naslovi, ki bodo v prodaji na launch-day, tekli v 720p. Next up, potrjeno je tudi to, da Pikmin 3 ne bo imel spletnega modusa, kar se nam zdi bedno. Kompetitiven morda res ne, ampak sodelovalni bi pak sedel. Wadafak Nintendo, kva preveč Pikminov na zaslonu? Eh ja... No MP says Nintendo. Žalosten bit... In za konec še prava BOMBA s strani Reggieja. Friend kode so še zmeraj tu! Ou yeees. V intervjuju z Kotakujem je potrdil, da bodo prijateljske kode ostale, da pa bojo veliko boljše.. Ja, vush de... No ja, samo da ne bojo na poti, ko se enkrat dodamo s frendi, saj je sistem na Wiiju bil zares predpotopen. http://www.nintendolife.com/news/2012/06/reggie_friend_codes_return_on_wii_u_but_theyre_better

Škoda, ker ne moremo kupit... Ali pač? Bessie, help..

No tole sem si želel jaz... Upam samo še, da Lords of Shadow 2 prispe na WiiU. In potem... Castlevania is back on Nintendo platform baby.

Delil pa ne bi nič z nami a :( Z svojimi frendi, ki ti pomagamo tuki na KSi, because let`s face it, before you met us, you were nobody! Malo heca. No ja, upam da špilovje v torek bo dobro, hkrati pa upam, da ga zdaj res ne more še preveč, ker potem bo premalo denarja, preveč izbire in potem enostavno kake ne boš mogel prešpilat...

Tudi mene dobro vleče kombinacija Nintendo + PC. Vseeno mislim, da se stanje na PCju izboljšuje, konec koncev prihaja par res poštenih naslovov, ki so ekskluziva, čeprav realno so te večina RPG žanra. Pa ne joči, jaz mam jutri maturo, pa bom gledal, jebeš maturo, daj mi big N.

Absolutno se strinjam. Prvenstveno mislim da gre za sprostitev časa na tiskovki. Me zanima količina iger za WiiU. Upam, da jih je dosti ampak vseeno ne bi blo kul da jih je preveč preveč, ker ne bi mel moneya za vse potem

To pa me zanima. Lansko leto so dali vse na kontroler, Reggie pa je še izjavil: It`s a box.... It`s more than that Reggie, upam da je izgled kulski.

Meni se bolj zdi, da je petinštirideset.

Gre za preširok žanr, da bi ga označila za povprečnega in kot klon DMC-a. Gre za žanr, kjer najmanjše razlike lahko pomenijo velike spremembe v gameplayu. Da je ravno klon od DMC-a, ne izgleda. Bolj se približa Ninja Gaidenu, saj gre za hitrejšo, bolj hitroprstno sekljačino, saj je Raiden bolj suh in okreten lik, morda celo najbolj podoben Bayonetti, ki je od istega razvijalca. Na prvi pogled je tudi Bayonetta ženski klon DMCa, a znalec ti bo znal povedati drugače. Hkrati verjamem, da bo globine več kot dovolj. DMC je tudi povsem povprečen, če več ali manj tumbaš po kvadratku ali X-u na 360 kontrolerju, a višjo težavnost kot izbereš in bolj kot zahtevajo od tebe nasprotniki, bolj je odličen špil. MGR bo drugačen od svoje prvotne osnove, a ne dvomim, da bo špil zelo dober. Bo drugačen, ampak bo dober.

Metal Gear Rising izgleda super. Oz. art design pač. Tudi mene WiiU zanima. Upam da dobijo celotno 3rd party podporo, ker se če nekaj šlamperaja, da nekaj imajo, nekaj pa da gre samo na 360 in PS3, potem bom jezen. Ker ne da se mi nekaj nabavljat za 360, nekaj za WiiU itd itd... Hočem pač sistem, ki je lahko edini pod mojim tvjem, tisti manjek ekskluzive ali dve že lahko potrpim, manjek ključnega 3rd partya (CoD, Assasins Creed, Battlefield, FIFA, Final Fantasy, MGS serija, Resident Evil, Castlevania) pač ne.

Igra z veliko začetnico. Par bedarij, ki ti jih ne bom spoilal pokvari, da to ni nov Doom ali Quake, je pa eden redkih špilov, ki pride zelo zelo zelo blizu. Id ve kaj dela.

Osebno najbolj pričakujem WiiU oz. lineup iger zanj. Verjamem, da bo pošteno to Nintendo naredil. Sem pa 1000%, da ne bo novic o novem Xboxu in PS.

Tako kot lansko leto, Nintendu zopet uhaja iz vseh por. Po kupu manjših novic je prišla ena večja in sicer ta, da je prišlo do spremembe pri dizajnu kontrolerja. Ta ima po novem dve analogni gobici in ne dva circle pada. Če lahko delujejo kot gumbi, ne povedo. Hkrati je kontroler nekaj manjši (ekran naj ne bi izgubil na velikost), določeni gumbi so doživeli razporeditev in zadnja stran kontrolerja je bolj zaobljena, da lepše sede v roko. Kul, kajne? Za popoln pregled odvihraj na NeoGAF. http://www.neogaf.com/forum/showpost.php?p=35468866&postcount=10922 View full article

Vsi, ki poznate tale klasik oz. poznate še staro verzijo, ne to reciklirano, dvignite roke! Ok, en, dva... Aja, vidva dvigujeta roke, ker hočeta na stranišče. Le pojdita. Ostali nič a? Napaka, prijatelji moji. A nič ne de, popravite jo lahko sedaj. Za 8 dolarjev ali pa 6.29 funtov je na voljo v PS Storu in treba reči, da bi komot lahko igro tržili tudi za več. Zgodbice ni oz. je neka ozadna, le da postavi dogajanje. Si mali rudar, ki se hoče dokopati globine 10.000m, saj ga tam čaka veliko bogatstvo... Pot do tam ne bo lahko, saj mu želi uspeh preprečiti rival Dark Spelunker, hkrati pa je pot težka. In o ja, težka je. Čeprav je Rudar visoke ločljivosti platformer, ti je takoj po prvih parih korakih jasno, da tole ne bo Super Mario, ki skače z velikih večin in se veselo odbija kot odbojkaška žoga. Nope. Padeš z več kot pol metra? Zlom noge, zgubiš življenje. Zadane te netopirji kakec? Malemu se bruha, zgubiš življenje. Zadaneš se z lastno bakljo, ki odžene netopirje? Izgubiš življenje. In tako dalje in tako dalje. Spelunker je zlati retro biser, ki ne mari za današnje zakone in zahteva, da se mu predaš. Špil podpira tudi multiplayer, tako spletno, kot lokalno. In je pri tem neznansko zabaven, še posebej, če se najdeta dva znalca. Redki so danes špili, kjer na začetku ne mari za začetnika, a bolj kot se trudiš, bolj zaobvladaš tehnike, nakar se skozi špil prebijaš kot nož čez maslo in imaš ob tem občutek ponosa, da res nekaj obvladaš. Šur, lahko se prebijaš skozi igro nivo po nivo. A efekt je neprimerno močnejši, ko zaobvladaš po 20 nivojev hkrati. Špil se deli na 10 poglavij, območij, kakor želiš in v vsaki je po 10 stopenj. Skupaj to nanese 100 stopenj in niti enkrat igre ne prevzame duhamornost in ponavljanje. Ne, vse ima smisla in čeprav je par ovir postavljenih brutalno, nikoli ne zaluta v območje, kjer bi kontroler pogrizel v bonsai drevesce. Umrl si, tvoja napaka! Vsako območje je lokacijski unikat. Začnemo v normalnem rudniku, nakar se kmalu podamo v vodno, ledeno, ognjeno votlinico. Začne te šibati s fantastičnimi idejami, kot so potres. Ta recimo od tebe zahteva, da si na vrvi, saj si ob dotiku s tlemi zgodovina. Takih finih dotikov je polno, od zmajev, ki čuvajo ključe, ki vodijo do končanja nivoja, do nevidnih tal, ki jih osvetliš z bakljo, nakar se moraš igrati igro spomina in pravilno skočiti. Spelunker je bil igra pred svojim časom. Ali pa je bil igra svojih časov, pa le nazadujemo v kreativnosti? Jasno, brez napak ni. Najbolj grda je ta, da ob tranziciji zaslona naš rudar miruje, dočim se ostalo vse premika. Netopirček te je z izločkom naciljal in vidiš, da te bo zadel? Jok, ne moreš nič, dokler ekran ne preklopi. Malce kilav zna biti pri kontroli čolničkov in par ovir je res brutalnih. Na srečo s checkpointi ni problemov, saj so razporejeni domala idealno. Vedno se je treba potruditi ravno toliko, da zašvicaš, nakar se prebiješ do nove točke in si ves ponosen. Ja, tega je v Spelunker HD dosti. Če si ljubitelj platformerjev ali pa celo ugankarščin, je tole špil zate. Verjemi, ta košček kode te prevzame in te ne spusti, dokler ga ne končaš. Kudos Sony, da si dovolil tej mojstrovini enega samega človeka (izvirnik je sam ustvaril Tim Martin za Atari 400/800), da zasije v polni luči. Ti, kupec, pa brž v Store. 89 View full article

Zanimivo je, kako nam pod radarjem zelo rado uhajajo grižljajčkasti naslovi. Prav tako za določene naslove ne slišimo, čeprav je do njihovega izida še dan ali dva in eden takih ubožcev je Malicious. To napako popravljamo sedaj. [PRBREAK][/PRBREAK] Malicious je prav za vsakega ljubitelja japonskega sloga. Animejska pisanost in risanost je prav na neverjetnem nivoju in zanimivo je, da se take podobe ne bi sramoval niti kak večji špil, kaj šele PSN (oprostite, SEN) izdelek. Je sekljačina, ki nekako najbolj spomni na DmC ali pa Bayonetto, a seveda manjši kaliber avtomatično pomeni manj napreden boj. A najbolj pomembno je, da je srček zdrav. Japonski studio Alvion nam bo pripovedal o dečku, ki sliši na ime "Spirit Vessel". Poklican je s strani "Prophetov" in njegova naloga je, da zatre v kali vse zlobne namere nepridipravov. Zanimivo je, da ni dolgih temnic, ter se igra bolj ali manj bazira samo na šefovskih bitkah (cough, shadow, cough, of the, cough, collossus). Ko premagamo šefa, dobimo njegove sposobnosti, nakar se lotimo pustolovščine naprej in pomembno je še dodati, da je igra popolnoma nelinearna, kar pomeni, da je zaporedje šefov popolnoma odprto (če prav pomisliš, so navdih jemali pri Megamanu). Malicious je namerno simplistična, saj ne želi odbiti igralca, hkrati pa želi povedati lepo pripoved, ki je za 6.29 funta ali 7.99$ ne bi smeli izpustiti. Igra naj bi dospela kasneje tudi na Vito, a je to edina informacija, ki so nam jo namenili avtorji. Datum izida bo določen kasneje. View full article

Se še spomnim, ko si svoj prvi xbox 360 nabavil po delih pa ga skup dal samo za Mass Effect. Nakar si penil po forumu zaradi glasnosti No ja, jaz sem isto svoj 360 nabavil zaradi enke, katera je takrat bila še ekskluziva. In bilo je worth it. Sicer je serija šla v bolj akcijske vode ampak jaz jo še vedno lajkam, upam samo na dober zgodboven zaključek in da ne bo kontradikcij pri zgodbi, saj so reaperji kar kompleksni, glede na to, kako jih je Sovereign predstavil v enki. Sicer mi že malo ne paše na kaj so jih zvedli, saj v trailerju vidimo kako po reaperju pičimo iz statičnega kanona, čeprav vsi dobro vemo, kake težave smo imeli samo s Sovereignom v enki, kateri je polomil pol flote preden je padel. Zdaj pa taka invazija. Logičen zaključek bi bil crkot, ampak verjetno bodo že našli kako dobro varianto ven. Osebno mislim, da bodo vse itak dumb-downali na kak mastermind, nakar bi jaz res pošteno bil pissed off.

Če misliš s tem, da označiš Slovenijo kot deželo, kjer bi kupoval na Wiiju, potem ne. Če pa misliš, da kupuješ Wii točke v Sloveniji, nato pa jih zapravljaš v UK trgovini, potem pa da.

Trofije al achievemente??

Kaj pa dobi UK skupnost? Verjetno samo Simpsons Arcade in to je to... How I hate UK PS Plus...

To zato, ker maš kupljeno na prejšnem boxu in tu le zdownloadano. Pojdi na Xbox.com, tam nekje na svojem profilu maš da reedemaš licenco špilov, ki si jih kupil, istočasno imej prižgano 360 in potem za vse špile, ki si jih kupil, preneseš licenco na 360, ki jo imaš trenutno v uporabi. Nato lahko igraš tudi, ko si offline.

Leegiceee! Ah ja, še danes, v teh poznejših mladih letih, se spomnim, kako sva s kompanjonom v vrtcu brskala po škatli legic, ko iščeš pravo obliko, da bi lahko zgradil tisto garažico. Pa saj izpade drugačna, kot si si jo zamislil. Ampak vseeno je bilo nekaj magičnega na tem. Danski fenomen je segel daleč in se drži še danes. Uspešno je zamenjal format, saj dobivamo res vsaj solidne, če ne tudi dobre igre. In ena takih je Lego Harry Potter.[PRBREAK][/PRBREAK] Je utelešenje Legovega duha. Že videno vse v knjigi in filmu, v formatih, kjer se je Harry prodajal kot vroče žemljice. A istim dogodkom vdihne toliko svojega, da se bo domače v njej počutil tudi nepoznavalec knjig in filmov. Igra se drži znanega sistema Legovih iger. Je primerna za staro in mlado, morda celo bolj za slednje. Namesto akcije in skakanja bolj poudarja uganke in razmišljanje in stare ter znane dogodke popestri z duhovitimi vložki, ki so včasih za lase privlečeni, včasih pa znajo nasmejati tudi tiste, ki so verjetno že pozabili na otroka v sebi. A gremo po vrsti. Igra se kot veli naslov dogaja v drugi polovici Harryevih dogodoviščin, saj je prva štiri leta pokrila ista igra, le s številkama 1 do 4. To pomeni, da začenjamo s »Feniksovim redom«, nakar nadaljujemo proti zaključku v sedmem letu. Zgodba si ne jemlje prostora, ter ne inovira in vsiljuje svojih dogodkov, marveč se drži recepta, ki ga je davnih dni začrtala že Rowlingova. A hkrati je prav neverjetno, kako ogromen in naphan je špil. Če misliš, da si videl vse, ko igro končaš, se motiš. Skrivnosti je namreč na tone. Od skritih likov za freeplay, do zlatih cegelčkov, do malih delcev, ki koristijo kot valuta, hkrati pa ob dosegu zahtevane količine odklepajo dodatne sladkorčke. Že v petem letu sem se zadržal neverjetno dolgo, ker sem se zadrževal in iskal skoraj vse, kar bi lahko. A kaj kmalu mi je postalo jasno, da za to časa ne bo, saj je vsega enostavno preveč. Pa ne razumite tega kot negativo. Vsi predmeti, ki so v novem Harryu, so namreč razporejeni pametno in niti v enem momentu ne na silo. Kako funkcionira igranje? Klasično. Gre za tretjeosebno puzlo, akcijado, skakalščino in tako dalje. Koncept se menja iz nivoja v nivo. Enkrat je treba skakati, drugič je treba zmagati v znanih dvobojih, tretjič rešiti puzlo v učilnici, da se naučimo novega uroka ter ga nato uporabiti tudi v praksi. Igra je kar dolga tudi brez skrivnosti, tja v 16 ur, in čeprav se proti koncu nekateri vzorci ponavljajo, večji del uspeva zadržati svežino. Ponavljajo se vzorci tudi iz prejšnjih legic, ko je treba vse v dani lokaciji razstreliti in razbiti, nakar zgradimo nek potreben predmet ter si pridobimo dostop za naprej. Drži se tiste stare formule: ne popravljaj, če ni polomljeno, in to ji uspeva v zares veliki meri. Za pohvaliti je tudi, kako fenomenalno, kljub kockastem videzu, uspeva prenesti tisto vzdušje, ki smo ga vajeni v knjigah in filmih, pa tudi, če si vajen Londona. Njegova srž je v igri in ravno to pokaže, s koliko posluha in spretnosti so TT Games kovali ta špil. Tudi lokacije znotraj magičnega sveta so ... no ja, magične. Od prečne ulice, Bradavičarke, gozda, Hagridove kolibe ... vse je prenešeno docela verno. Treba se je dotakniti tudi šefovskih bitk. Te so docela lahke, nudijo nekaj možganskega izziva in to je to. Bolj poudarja, da najdeš način in ne to, da zdržiš psihično ter spretnostno. Skoraj vsak zahteva interakcijo dveh likov, ki jih poljubno menjaš, kadar želiš (če imaš partnerja na kavču, se igre kaj hitro lahko lotita oba, z enim pritiskom na gumb). A ko najdeš način, je le še vprašanje časa, da šef postane kanonfutr. Kar se tiče likov, lahko rečem, da izdelek zopet zadovolji. Igramo kot Harry, njegov oče, bratje Weasley itd itd. Naslov pokriva maksimalno kar lahko, včasih si vzame morda prevelik zalogaj, a pohvalno je videti, da so TT-jevci poizkušali domov prinesti maksimum. Dosledni so bili tudi pri urokih, saj uporabimo več ali manj vse, kar smo videli v filmih. Jasno, uspelo ni vse. Kot sem omenil že prej, vzorci se ponavljajo in pretirana količina skrivnosti včasih upočasnjuje tempo, hkrati pa so momenti, ko igra ne določi, kaj natanko želi od tebe. Tudi boj včasih začne najedati, še posebej, ko prideš v drugo polovico, saj več ali manj uporabljaš samo osnoven urok in tapkaš po eni tipki. Ni kul. Monotonost razbijejo mini šefi in šefi, a je teh v primerjavi z navadnim bojem premalo, da bi lahko zatemnilo vse to. Tudi dueli znajo utrujati v parih momentih, saj niso ravno zahtevni, k temu pa ne pripomore niti dejstvo, da smrt ni ravno težava. Spawnaš se na istem mestu, vse kar se zgodi je to, da izgubiš minimum svojega denarja, kar te, če igraš zato, da končaš igro, prav malo briga. Včasih te zgasne tudi kak hrošček, ko je nivo nemogoče nadaljevati, ali pa je treba zapustiti lokacijo in se nato vrniti, da se na novo pojavi predmet, ki je potreben za nadaljevanje, saj je ta prej v tistem kaosu legic nekam ušel ali pa enostavno izginil. Novi Lego Harry je zares dober izdelek. Ni ravno čisto na nivoju prvenca, ki ga je v nekih momentih presegel, a je boljši od ponavljajočega se Indya in Batmana, ki sta znala pričarati temo na oko, ko sta utrujala in dolgočasila z dolgoveznimi nivoji. A je spoliran in dovolj atmosferičen, da te drži pred ekranom. Če nisi poznavalec Harrya, morda od pripovedi ne boš odnesel veliko, saj je igra nema, kar se tiče teksta, a zabavnih uric v njem ne boš zlepa pozabil. *Hkrati se v svojem in v imenu KSi zahvaljujem pokrovitelju Videotopu, da so našli kopijo igre še za nas in za naše opisovalne potrebe. Najlepša hvala!* 85 View full article

Ko sem nazadnje bil v Mullerju, je bil 190€. I was sooooo pissed! Mislim da je v Big Bangu 180€ in se tam bolj splača v tem primeru. Drugače pa za bundle ne vem, bi morda Link znal bolje povedat.