Junior

Ne. Sicer pri teh HK zadevah itak nikoli ne ves, ker imajo tono razlicnih imen, samo sem sel na IMDB preverit, pa ni to to. Bom se malo pocakal, potem pa en mini hintek.

Sicer je bilo o tem ze precejkrat govora po drugih temah, vendar se vseeno spodobi, da stvari se tukaj napisemo. Navsezadnje je tema namenjena PSN Store igram in opisovanje nacinov pridobitve le-teh vsekakor sodi v to temo. Povzetek stvari, ki sem jih v preteklosti na tem forumu prebral. Nacina sta v bistvu dva: - za EU robo z Wirecardom preko nemskega Stora (tega sam nisem sprobal) - za US (in HK tudi, se mi zdi) robo z Viso Electron (kreditna). Sam sem sicer kupoval z Mastercardom, kar pa ne deluje vec. (Pa naredi si kalifornijski account, ker imajo najcenejso robo - ti ne zakasira davka.) Je pa se ena finta, ki se je sam posluzujem (ker MC ne potegne vec, Vise pa nimam): trejdanje accountov med razlicnimi uporabniki/konzolami. Gre za cisto legalno zadevo. Fora je v tem, da imas lahko isti account na vec konzolah. Ko igro enkrat kupis (placas), jo lahko potegnes na disk. Igras jo nato lahko tudi z vsemi ostalimi userji/accounti, edini pogoj je, da imas tisti account, s katerim si igro placal ("lastnik" igre je account in ne konzola), ves cas na tej konzoli. Sicer ti igra ne bo delala. Zdaj je pa fora v tem, da ti pravila (so napisana v Storu pri opisu vsake PSN igre) dovoljujejo, da imas z enkratnim nakupom lahko isto igro HKRATI NA PETIH KONZOLAH, KI TA ACCOUNT VSEBUJEJO. Torej preprosto na svoji konzoli aktiviras ze obstojeci account. Ce je ta account lastnik dolocene igre, si to preprosto zastonj in cisto legalno potegnes (ce se ni bil dosezen limit petih konzol za to igro). Edini problem je, da se da to zlorabljati. Ti npr. nekomu das potrebne podatke (samo e-mail in password - aktivacija obstojecega accounta je cisto preprosta), da aktivira tvoj account. On je zdaj cisto enakovreden "manager" tega accounta in lahko preprosto zamenja password. S tem ti spizdi account, kar pa ni ravno zdravo, ce imas slucajno gor podatke o svoji kreditni. Zato sem si jaz potrejdal account z nekom, ki ga osebno poznam (= drug drugemu zaupava). Jaz sem mu dal svoj US account, s cimer si je on lahko zastonj potegnil zadeve, ki sem jih jaz kupil (SSHD, BF + AR, Nucleus,...), on je pa tudi meni dal svoj US account. Tako sem si zastonj potegnil Racke in DR Online, ki ju sicer ne bi nikoli kupil. Poleg tega ima on Viso, tako da, kadar kaj hocem, mu preprosto dam denar in recem, kaj naj kupi, potem pa to z njegovim accountom potegnem. Res je cisto preprosto vse skupaj IN SE LEGALNO POVRHU! Samo rabis nekoga, ki mu zaupas (+ ima Viso, ce je ti nimas). Zadeva preverjeno deluje. Z njegovim accountom sem potegnil Everyday Shooterja, T5:DR Online, Racke, PJ Monsterse in PS1 Spyrota (razen Tekkena in Rack sem jaz zadeve placal). Vse te igre mi delajo z mojim main accountom (Potegaman) brez problema. Jaz sem sicer potrejdal account zaradi tega, ker pac moj trade buddy ima Viso. Samo, tudi, ce trejdas zato, da ceneje skozi prides, ni nic narobe. Se mi pa vseeno zdi bolj posteno placati, ker so PSN igre vecinoma res poceni in vec kot vredne svojega denarja.

Jaz sem pa imel original Resistance, še preden sem si sploh PS3 kupil. (Ker sem pač ravno meganakup na ChoicesUK (celotni seriji Buffy in Firefly + film Serenity,...) opravil takrat, pa sem zraven še Resistance vzel, ker sem vedel, da bom v kratkem PS3 nabavil.) Sice pa, je poleg mene tukaj še kakšen šef, ki je nabavil Buffy Complete Collection na 39 DVDjih? Če si fan nečesa, ti pač ni škoda denarja (pa čeprav že vse dele na pamet poznaš).

Saj demo ne obstaja, samo celotna verzija in nekaj trailerjev, tem in ozadij. --------- Ja, je nekaj v tem stilu, samo da je pač malo bolj orenk vse skupaj narejeno (itak, da je razlika med neko flash zadevo in plačljivo PS3 igro na 1080p). Saj vem, da je na PCju cel kup takih zadev, samo fora je ravno v tem, da so Zverinice na konzoli, kjer je taka igra nekaj neobičajnega. Poleg tega je samo 8 USD, kar je glede na vse to, kar igra ponuja, zelo malo. Sicer pa je zelo popularna in prodajana zadeva (pač drugje po svetu, Slovenci večinoma itak niso ravno mahnjeni na PSN Trgovinčnice). Zadeva je komaj pred kratkim izšla (v US in EU, v Aziji pa je že nekaj časa veni), pa ima že nekaj deset tisoč prijavljenih na online rankingsih. To je kar precej več kot pri večini ostalih teh zadev, ki sem jih do sedaj igral (edino SSHD je pač nedosegljiv s svojimi 100+ tisočimi, vendar je ta že več kot pol leta zunaj). Ljudem se je po svetu res čisto spipalo od te zadeve, pa ocene tudi same hude pobira, kolikor sem videl.

Mystery Train od Jarmuscha si mislil? Niti približno. No, morda ni slika najboljša, samo se vseeno vidi, da gre tu za neko fajtanje. Pomoje, kdor je ta film gledal, bi moral iz te slike skapirati. Samo, fora je ravno v tem, da vprašanje, če je kdo to sploh gledal. Saj, če ne bo šlo, bom še kakšno sliko (iz tega filma) dal, pa kakšne hinte. Na koncu bom pa itak malo več o filmu povedal, ker je res taka spipana zadeva, ki se jo splača pogledat.

Me zanima, če je kdo tukaj (poleg mene) to slučajno gledal.

OK, ko že glih dolgo nisem tukaj sodeloval. To je Hitman. Oziroma Hitman: Codename 47, ali nekaj takega, pač tisti film, ki so ga po znani seriji špilov naredili.

A, v tem je finta. Se mi je zdelo čudno, ko si toliko govoril, kako to igro nažigaš, na friend listi (hudibauc) sem te pa videl samo na prvi stopnji na rankingsih. Sicer pa, sovražim pajke. Kako so prasci hitri. Samo jaz nikoli nisem kapiral Ledenjaka, jaz raje Flame Thrower/Tower uporabljam, ta vse ground enote poowna, da sploh ni zabavno. Še tisti oranžni, ki imajo kao protection na ogenj in te zadeve, gredo hitro papa. Če imaš kakšna dva ali tri črne Gorenje stolpe, pa itak po tleh nič ne pride skozi. Za letečneže pa nekaj Laserčkov narediš, pa tudi najbolj odporne čunke prasice čebele debele z modro energijo gredo hitro papa. Samo najbolj je pa res sick, ko ti kaki zeleni pajki (imuni na fiziko) uletijo, ti jih pa prav veselo z Ognjenim sprejmeš. Totalna BBQ veselica. Ja, samo od začetka so pa res puščice zelo pomembne. Izgledajo res totalno bedne, samo, če jih je veliko, pa kar ownajo. Sploh črne puščice, ki imajo hardkor demič. Sicer pa itak, največja finta te igre je iskanje pravega ravnotežja med različnimi stolpi in med upgrejdanjem stolpov/researchanjem le-teh. Samo kolektanje mavric je pa tumač težko, tudi pri nekaterih stopnjah, ki so sicer dokaj hendlabilne. Jaz sem jih komaj 7 spravil skupaj, da sem Hard unlockal. Pri tej igri se res vidi, da nimam pojma o strategijah in takšnih zadevah. Igre, kjer je treba kaj na hitro narediti (razni shooterji, NGB, DMC in te zadeve), totalno ownam, pri takih pa totalno odpovem. No, samo itak Zverinice veljajo za svinjsko težek špil, tukaj se pač crkuje maksimalno, tudi če si nevemkakšen šef za takšne zadeve. Drugače pa šprint FTW. Dokler tega ne dobiš (Special 1), si res bogi. Pa tudi mine (dobiš na Special 2 ali nekaj takega, pač na koncu Medium) znajo biti koristne. Sicer so drage (5 gemov), samo včasih pridejo prav. So mi pomagale dobiti mavrico na kakšni stopnji ali dveh. Pa tisti knof (L1, se mi zdi), da vidiš upgrade bar za vse stolpe, to jaz tudi kar naprej uporabljam.

raveer: hehe. Samo, koga to briga, itak gre za demo. Ko gre zares, se zadevo pač še bolj poowna. Sicer pa itak v demotu ni na koncu screena z ocenjevanjem (tisto, ko ti ranke tala), da bi dejansko videl, kako si zadevo poownal. Saj za "perfect run" (pri DMC 3 je bil max SS, kolikor se spomnim, če si pri vseh petih postavkah (time, orbs, damage, style, items used) dobil S) itak ni treba čisto vsega narediti, ampak samo toliko, da dosežeš vse norme/kriterije za rank S pri vseh postavkah. sebek1: No, pomoje je malo več kot 1 frejm, mi je predobro vse skupaj uspevalo. "Just frejm" sem pač navajen govoriti iz Pretepaškega žargona, kjer se to malo drugače uporablja. 1 frame window je res malo tumač tulitl, tudi v najbolj hardkor pretepačinah imaš ponavadi za razne reversale, parryje in ta stuff vsaj 2 frame window. (No, nisem jaz nek hudi Pretep teoretik, za take zadeve je v SLO Kekken). ------- Sicer sem pa jaz enkrat šel za hec en kao mali speed runček. Mi je na koncu ostalo še 83 sekund ali nekaj takega. Samo to je bilo še preden sem vedel za to finto s čarđanjem, zato sem pač vse obvezne boje (ostale sem skipal) na suho (brez čarđanja) uštimal. Drugače bi itak veliko hitreje šlo, ker s suhimi udarci res čuneki kar rabijo nekaj časa, da umrejo, medtem ko jih ogenj kar na hitro poštiha... Eh, jebeš demo, saj pride zdaj prava stvar. Se bomo potem dalje menili in teorije zganjali. Jaz sem itak začel samo zato, ker so ljudje nekaj na random po tej temi spammali.

Evo, sem spremenil naslov in namembnost teme. Sedaj bomo tukaj govorili o vseh PSN Store igrah, ki nimajo lastne teme. Ja, očitno nekako razen SSHD ostale PSN arkadice niso ravno popularne med KSijaši. Mi je res čudno, da nismo do sedaj imeli takšne teme. Jaz pa dejansko praktično igram samo te Trgovinčnice. PS3 imam že več kot pol leta, pa sem v tem času od "tapravih" kupil, igral in obrnil samo Resistance. Poleg tega pa kakšnih deset PSN Store zadev. Ne vem, no, samo meni se res te zdijo preprosto veliko boljše od velikih sestric. Nudijo enako užitkov, nekatere celo še mnogo več, poleg tega so pa nekajkrat cenejše. OK, zdaj pride DMC 4 in bo situacija malo drugačna. --------- No, ko sem že govoril o PJ Monstersih. Igra je res čisto prehuda in tumač in oh in sploh. Za ceno 8 USD mi res ni jasno, kako si lahko kdo privošči ne imeti je. Pomoje je to skoraj takšen absolutni must buy za vse PS3 lastnike kot SSHD. Preprosto ne vem, kako bi ta zadevica lahko komu ne bila všeč. Sicer gre za neko tako luštkano arkadno strategijico. V bistvu je res zanimivo, da je kaj takega na konzole prišlo, je res čisto bolj taka PCjaška zadevica. Sam sicer strategij (ta igra itak to ni) ne maram, samo Zverinice so res čisto nekaj posebnega. raveer: koliko si pa ti tega obračal? Jaz sem zaenkrat obrnil vse stopnje na easy in medium in prvo na hard. Potem se pa take svinjarije začnejo, da je kar malo tumač. (Sem si kar moral potegniti PS1 Spyrota (6 USD), da sem ob nečem lahkotnim malo k sebi prišel. No, zdaj veselega zmajčka igram, potem pa že DMC 4 pride, samo za Zverinice se že bo nekako čas našel, da jih do konca obdelam.)

Joj, joj, kaj ni bilo na KSi že dosti raznih "Joker sucks" tem? Saj vem, da že vsi nestrpno pričakujemo to igro in da se nam že vsem od tega meša in da se pač vsak s tem po svoje spopada. OK, se je zasvinjala npr. Lair tema, koga briga. DMC je pa po drugi strani vseeno serija, do katere bi morali gojiti malo več spoštovanja in se vzdržati raznih butastih komentarjev, ki s samo igro/serijo nimajo nič skupnega. No, da to popravim, evo link do enega Japanese style DMC 4 demo hardkor megaownič videota. Sem ga že videl kakšen teden nazaj na Pretep forumu, samo sem ga pozabil tukaj nalimat. Ja, tako to počnejo pravi šefi. No, saj kdor ni demota igral, se mu ne bo zdelo nekaj ekstra. Samo v resnici je pa to čisto tumač, kar tip počne. OK, pač standardna perfect run roba, štihne vse monsterje z max možnim stylom, šefa itak na SSS, kasira vse orbe, tudi skrite, poleg tega itak kasira No Damage, na koncu mu pa še ena minuta ostane. Saj, nič kaj takšnega, samo fora je v tem, kako to počne (no, saj to je itak edini način, da stvar tako poownaš). Kot vidite, ima praktično vse udarce ognjene, oziroma načarđane. No, saj veste, da imamo v igri en knof (na PS3 L2), s katerim čarđamo udarce. Samo, če to na suho počnemo, traja precej časa in ni ravno uporabno. Fora je pa v tem, da lahko po vsakem udarcu naredimo just frejm (timingi se seveda zelo razlikujejo med različnimi udarci). Če pravilno tajmiramo, bo pač naslednji udarec avtomatsko ognjeni. Torej, če čisto po vsakemu udarcu pravi čas pritisnemo knof za čarđ, bodo tako čisto vsi naši udarci ognjeni (in s tem veliko močnejši). No, saj dejansko to instant čarđanje ni tako težko, kot izgleda. Sem po ogledu tega filmčka šel malo sprobavat zadeve. Po kakšni urci mi je že kar dobro ratovalo, sicer nisem niti približno imel 100% ali pa 90+% izkoristek just frejmov, samo vseeno, mi je kar šlo. Ko bom pravo igro špilal, bom itak to orenk natreniral, samo demota se mi pa res ne da (vsega skupaj sem ga kakšni dve uri igral). Ni mi jasno, kako se enim da že takšne zadeve (demote) tako v nulo naštudirati, za to so prave igre.

Nisem zdaj ravno v pravem filingu, da bi to zgobico nadaljeval, imam pa vseeno neko potrebo po nekem random pisanju nekih random zadev, zato bom kar spet od začetka eno novo zgodbico začel izvajati (saj, morda bom še tisto kdaj nadaljeval, samo zdaj res nisem pri volji). Rewind Prvo dejanje: Afterlife Torej, situacija je takšna. Prejle sem umrl. Ja, se zgodi, da letalo kdaj dol pade. Velikokrat sem že potoval z različnimi letali in nikoli se jih nisem bal, ker je verjetnost nesreče res izredno majhna. Samo, tako kot nekaterim uspe izbrati zmagovito kombinacijo na Lotu, je meni pač "uspelo" izbrati letalo, ki je strmoglavilo. Ko je bilo jasno, da je trk s hitro bližajočimi se tlemi neizbežen in da bomo verjetno vsi na letalu kmalu umrli, je med potniki seveda zavladala panika. Jaz pa sem čisto mirno obsedel na stolu, zaprl oči in se zamislil nad svojim življenjem. Ničesar nisem obžaloval, delal sem dobra dela, živel sem polno življenje. Poleg tega sem še vedno samski in nimam otrok. Bil sem edinec, starša sta mi pa tudi že oba umrla. Dejansko moja smrt ne bo nikogar globoko prizadela, punca in prijatelji me pa že bodo menda nekako preboleli. Zato sem bil pomirjen sam s sabo, nisem se bal umreti. Kar naenkrat je vse utihnilo, ni bilo več slišati kričanja. Kot kaže, je najhuje mimo. Smrt je očitno bila nenadna in neboleča, le nekaj sekund sem po vsem telesu čutil, kot da bi pihljal lahkoten vetrc. Nikoli se nisem ubadal z vprašanji glede posmrtnega življenja, vedno sem si mislil, kar bo, pač bo. V življenju je treba misliti na življenje, z morebitnim posmrtnim življenjem se boš pa itak po smrti ubadal. Takrat ti bo tudi postalo jasno, kje je fora vsega skupaj in katera vera je imela najbolj prav. Zakaj bi se s tem že med življenjem ubadal, če so pa vse samo neke hipoteze, ki se jih ne da preveriti. Prav smešno se mi zdi, da sem se kot najstnik nameraval ubiti. Vendar ne zato, ker mi ne bi bilo všeč moje tedanje življenje, ampak preprosto zato, ker me je neznansko zanimalo, kaj se zgodi po smrti. Eh, takrat smo res vsi bili neumni. OK, pomoje je čas, da že končno odprem oči in vidim, kaj mi posmrtno življenje prinaša. ... ... ??? Kaj je zdaj to? Še vedno sem na letalu? Okoli mene je stanje enako, kot je bilo preden smo začeli padati! Vsi potniki so isti, vsi sedijo na svojih sedežih. No, saj smo res vsi skupaj umrli, morda nas pač zdaj letalo (ki je tudi z nami "umrlo") pelje res v pravo posmrtno življenje, če nas je že do smrti privedlo. Samo čudno mi je, da se okoli mene vsi čisto normalno obnašajo, kot da se ni nič zgodilo. Očitno sem le jaz zmeden, kar mi je zelo čudno. Na uri kaže 15:34. Zanimivo, kolikor se spomnim, je letalo začelo nenadoma zavijati proti Zemlji, ko je na taisti uri pisalo 15:38. Celotna situacija me je malo spomnila na legendarno komedijo iz začetka devetdesetih, Groundhog Day (Neskončen Dan), z Billom Murrayem v glavni vlogi, ki je isti dan vedno znova podoživljal. Tudi, če je umrl, se je takoj zatem spet brez praske prebudil na isti dan, ob isti uri. Se morda nekaj podobnega dogaja meni? Ali pa sem morda v peklu? Sem vseeno mislil, da ljudem po smrti (v primeru morebitnega posmrtnega življenja, seveda) postanejo določene stvari jasne. Pri meni se to niti približno ni zgodilo, le še bolj me je zmedla celotna situacija s smrtjo. Ali pa je morda res možno, da sploh nisem umrl? Spet sem pomislil na Groundhog Day in zatem še na Final Destination. Tam je en tip na začetku šel na letalo in potem kao videl prihodnost, da bo letalo eksplodiralo. Je tako paniko zagnal, da so ga varnostniki na letališču iz letala nagnali, kmalu zatem je pa letalo res eksplodiralo in vsi na njem so umrli. Vendar, meni se vse skupaj ni zdelo samo kot vizija prihodnosti, resnično sem vse to doživel. Sicer pa, itak sem že nekaj ur na letalu, nekje visoko nad nebom, kjer ne morem nikakor ukrepati. Če sem res še živ, bom pač umrl, tukaj nimam kaj. No, ker sem se že sprijaznil s smrtjo, bom na celotno situacijo gledal z zanimanjem, res me zanima, kaj se bo ob 15:38 zgodilo. Ja, zdaj se res počutim, kot da doživljam Neskončen Dan, vse je natanko enako, kot je bilo pred nekaj minutami, ko sem prvič "umrl". No, edino, kar lahko storim, je, da tokrat dejansko gledam, kaj se okoli mene dogaja. Saj me res nima česa biti več strah, nima smisla, da imam tudi zdaj ves čas zaprte oči. ... Še malo, pa bo (spet?) vsega konec. Me res zanima, kaj se bo potem zgodilo ... Vou, kaj je pa zdaj to? Kot da bi gledal film in bi na pavzo stisnil. Vse okoli mene je utihnilo, letalo je obstalo v zraku, ljudje so čisto negibni, vse miruje. Tudi jaz se ne morem premikati, medtem ko mi misli čisto normalno funkcionirajo. Kar naenkrat "vidim" oziroma "začutim" v možganih nekaj čudnega. Ne znam razložiti, kot da bi imel nek daljinec za video v glavi, le da ima samo tri gumbe, "pause/stop", "record/play" in "rewind". Seveda sem se takoj spet spomnil na en film, tokrat Click z Adamom Sandlerjem. Tega sicer nisem gledal, vendar, kolikor se spomnim iz trailerja, je tam glavni lik imel nek daljinec, s katerim je upravljal svet okoli sebe. Zdaj mi je pa res že čudno vse skupaj. No, ker itak ne morem ničesar drugega storiti, bom za hec malo te tri gumbe "pritiskal". No, dajmo rewind najprej. Drugo dejanje: Sands of Time Fak, ej, to je tumač. Prej sem mislil, da sem v peklu, zdaj pa se mi čedalje bolj zdi, kot da bi bil v nebesih. No, vsi poznamo legendarno igro Prince of Persia: Sands of Time izpred nekaj let. Takrat je bila glavna in čisto neka nova finta, da smo v primeru smrti preprosto čas "rewindali". Če se nam je naprimer kakšen skok ponesrečil in smo padli v prepad, smo preprosto zavrteli čas za nekaj sekund in smo skok še enkrat ponovili. Če so nas pošastki prebutali do smrti, smo prav tako zavrteli čas za nekaj sekund nazaj in spet smo imeli polno energijo (oziroma toliko, kolikor smo je pač točno v tistem trenutku imeli pred rewindanjem). Dobesedno smo lahko čas zavrteli nazaj. Nato je svet spet dalje tekel, enako kot prej, le da smo mi (igralec) zdaj imeli ustrezno znanje, kako se smrti izogniti. Če nam pa ni uspelo, smo pač čas preprosto še enkrat zavrteli nazaj. Edina omejitev je bila, da smo čas lahko zavrteli nazaj le za nekaj sekund in le nekajkrat. Pri meni pa očitno teh omejitev ni. Zdaj sta dve možnosti: - ali sem prvič umrl in sem res v nekakšnem čudnem posmrtnem življenju, morda celo nebesih, - ali pa sem že prvič rewindal in sem še vedno živ. No, obe možnosti sta precej neverjetni, samo vseeno bom predpostavil, da sem še vedno živ. Zdaj pa se takoj postavi vprašanja, kje je fora? Kako, kje in kdaj sem to sposobnost dobil? Morda jo imam že od rojstva, le da se je nisem zavedal. Zdaj pa, ko sem bil v tako nevarni situaciji, se je pač sposobnost aktivirala podzavestno. Če je nimam od rojstva, pa sem jo moral nekje vmes kolektati. Morda sem jo res ob smrti dobil, samo vseeno, nekako se mi zdi, da sem živ. Poleg tega se spomnim, da sem čutil rahel vetrc po vsem telesu, ko sem mislil, da sem umrl. Prav takšen občutek zdaj dobim vsakič, ko "pritisnem" na rewind. OK, pa kaj čem zdaj tukaj na letalu, ki je itak obsojeno na strmoglavljenje, sedeti in teorije zganjati, grem raje še malo nazaj. Me res zanima, če ima moja sposobnost kakšne omejitve. Ker, če slučajno grem lahko nazaj maksimalno samo nekaj ur, potem sem itak fucked, ker bom še vedno na letalu. Oujea. Uspelo mi je zavrteti čas nazaj do trenutka pred vkrcanjem na letalo. Samo zdaj je pa največji šit. Jaz namreč s precejšnjo gotovostjo lahko trdim, da bo to letalo d00med, tudi, če se ne vkrcam vanj. Je po eni strani res čudna moja sposobnost, ker mi dejansko ne omogoča videti prihodnosti. Vendar, ker sem zavrtel čas nazaj, lahko vseeno približno vem, kaj se bo zgodilo. Še vedno sem v šoku. Ne le, da sem imel bližnje srečanje s smrtjo, dobil sem neverjetno sposobnost, ki mi bo za vedno spremenila življenje. Zdaj se res kar samo postavi vprašanje, kaj s to sposobnostjo narediti? Jo uporabljati le v svojo korist, za preprečevanje nesreč (kot je ta, ki se bo pripetila čez nekaj ur), oboje,...? Preprosto ne vem, kaj storiti. Poleg tega tudi ne vem, kako dolgo bom to sposobnost imel. Nimam pojma in čisto sem zmeden. In res mi ni jasno, kako je taka sposobnost sploh možna. Vem samo, kako jo aktivirati. No, saj tudi v starih časih ljudje niso vedeli, da zrak obstaja, dihali so ga pa vseeno. Najbolj mi je pa to čudno: ko jaz čas zavrtim nazaj, je vse točno tako, kot je bilo prej. Res čisto tako, kot da videokaseto zvrtiš nazaj. Nato jo nekje ustaviš in dalje snemaš čisto nekaj drugega po izbiri. Pri tem ti na začetku (prostor na kaseti, ki je pred trenutkom, kjer si rewind ustavil) ostane vse nespremenjeno. Tukaj ne gre za potovanje po času, ampak res dobesedno za previjanje časa nazaj. Prihodnost se še ni zgodila, preteklost je enaka, kot je bila. Ko pa pritisneš na record/play, pa čas spet normalno teče naprej. Zato tudi odpadejo vsi čudni časovni paradoksi in te fore. Res, čisti Sands of Time. No, sicer res odpadejo časovni paradoksi, vendar se mi vseeno zdi sposobnost rewindanja zelo čudna. Preprosto je veliko nelogičnosti. Zdaj sem prevrtel čas na jutro, ob 7:30, ko sem vstal. Počutim se čisto spočito, kot da bi se res pravkar vstal. No, da malo stvari sprobam. Evo, zdaj sem se z nožem porezal, da je kar orenk začela kri teči ... rewind ... ni panike, spet sem cel. Torej čas zavrti vse nazaj res točno tako, kot je bilo. Edina razlika je v tem, da se spomnim čisto vsega, kar se je pred rewindanjem zgodilo. Tukaj se pa začnejo nelogičnosti. Če se mi telo vrne v prvotno stanje, povsem enako, kot je bilo v originalu ob istem času ... potem se tudi ne bi smel ničesar spomniti, kaj se je zgodilo v prihodnosti (kako se to čudno sliši, "SE JE ZGODILO v prihodnosti"). Res je, da o možganih še marsikaj ni znanega (sploh meni in večini ljudi, ki nismo strokovnjaki za te zadeve), samo, če se mi telo (kamor seveda spadajo tudi možgani) vrne v prvotno stanje , potem bi se enako moralo zgoditi tudi z možgani - vrnitev v stanje, kjer še niso zapisani spomini pred rewindanjem, ker se ti še niso zgodili (in se tudi nikoli ne bodo, ker zdaj prihodnost zagotovo ne bo enaka, sploh, kar se tiče mojih prihodnjih misli). Ali pa tole: vemo, da na naše počutje in razpoloženje in te zadeve precej vplivajo razni hormoni in stuff, ki jih izločajo razne žleze (je minilo že precej časa od šole oziroma biologije, zato sem že malo pozabil te stvari). Kako to, da se po rewindanju čustveno počutim tako, kot pred njem? Zdaj sem rewindal na prejšnjo noč, ravno, ko sem se odpravljal spat. Počutim se izredno utrujeno, še pred nekaj "minutami", ob 7:30 zjutraj naslednji dan, pa sem bil povsem spočit. Totalno čudno, vendar kot sem rekel: stvari so pač takšne, kot so, le da jaz nimam pojma, kakšne so. Tudi vsi fizikalni in matematični zakoni so bili pred nekaj tisoč leti povsem enaki, kot so danes, le da jih človeštvo še ni poznalo. Pi je vedno bil 3.14..., e prav tako 2.78... (ali je 2.87, sem tudi že malce pozabil), vrednosti teh konstant si nismo izmislili ljudje, to so čisto naravne zakonitosti. Jaz sem pa za svojo sposobnost izvedel šele pred nekaj urami, kar se tiče mojega zavedanja (sicer pa čez kakšnih 16 ur), jasno, da mi še marsikaj ni jasno ... Eh, ker sem ravno utrujen, se grem naspat. Itak moram malo k sebi priti, bom jutri zjutraj nadaljeval povsem spočit. Saj, če imam sposobnost rewindanja, še ne pomeni, da jo moram vsakih pet minut tudi uporabiti. -------- (Konec zaenkrat. To zgodbo pa res nameravam še nadaljevati. Vse skupaj do zdaj je bil samo uvod, razne stvari, ki sem jih nameraval napisati, šele pridejo. Itak, tipo se šele sooča s svojo sposobnostjo, hude stvari pridejo, ko se začnejo razne moralne dileme. Npr. vidi tip eno hudo bejbiko. Ni panike, jo gre posilit, nato pa čas zavrti nazaj. Model se spomni vsega, imel se je fino, drugi pa tudi niso utrpeli nikakršnih posledic. Saj se ni nič zgodilo (zgodilo se je v prihodnosti, ki pa je zdaj izbrisana). Iz vseh stališč gledano, tip si zdaj lahko privošči marsikaj, v tem uživa, nato pa svinjarije izbriše, brez skrbi na posledice, ker se itak ni nič zgodilo. Ker se on tega spomni, pa dejansko to ima zanj nek smisel - zanj se je dogodek zgodil, za ostale pa ne, torej preprosto ni nič narobe. Morda bom vključil še odnos tipa do Boga in teh stvari - po eni strani ve, da na tem svetu ni naredil ničesar narobe, nihče ga ne more kaznovati za zločine, ki se niso zgodili. Po drugi strani pa ga postane strah, ker "Bog vse vidi" (vanj v bistvu ne verjame, vendar pa tudi ne zanika njegovega obstoja). Pač, pred odkritjem sposobnosti je tipo bil priden dečko (ki bi si zaslužil "nebesa"), zdaj pa je pač skušnjava bila prevelika. Sposobnost rewindanja je res taka huda zadeva (z neskončno možnostmi), ki bi jo vsak začel zlorabljati, če bi jo imel.)

Ena random zgodbica, ki si jo bom kar zdaj sproti na random izmišljeval, stavek za stavkom. Sem se pač pred kratkim vstal, pa se mi ne da nič pametnejšega trenutno početi. Se mi že malo trga od čakanja na DMC 4, pa se bom zdaj vsaj malo zamotil s pisanjem neke bedne zgodbice. Aja, pa zgodbica bo pomoje pisana iz prve osebe, ki pa nisem nujno jaz, ampak je pač neka random oseba (kar pomeni, da tudi mišljenja te osebe niso nujno enaka mojim). No, da ne bom bluzil na suho, bom raje bluzil v zgodbici. Negative Reaction Time - a ČRU GEJMER Science Fiction Story Uvod: Reakcijski čas, to je ena čudna stvar Svet, ki ga zaznavamo; svet, ki ga čutimo; svet, ki se ga zavedamo ... to je svet, ki ne obstaja. Vsi namreč živimo v preteklosti. Dogodke, ki so se zgodili, začutimo šele, ko so že zdavnaj mimo. Gre za čisto biološko zadevo, vsaj tako so nas v šoli učili. Naše telo pač sprejema dražljaje, ki nato v obliki električnih impulzov potujejo do možganov. Tam se potem oblikuje odgovor, kako naj telo na dražljaj reagira, nato pa morajo novi impulzi spet opraviti pot nazaj do določenega dela telesa, ki naj pač nekaj naredi. Ta reakcija torej traja kar nekaj časa. Zato je ta čas, oziroma pojav, celo dobil svoje ime. Seveda gre za zloglasni reakcijski čas, največji sovražnik vsakega ČRU GEJMERJA. Črnci imajo kao največje tiče in so poleg tega najboljši šprinterji. Ne glede na to, kako se belci trudijo, še nikomur ni uspelo prebiti magične meje desetih sekund pri teku na 100 metrov. Če gledamo relativno, je razlika med črnci in belci majhna, vendar vseeno, razlika obstaja. Azijci imajo po drugi strani menda majhne tiče, zato pa so veliko bolj hardkor ownererji vseh hardkor zadev. Imajo torej najdaljše psiho-tiče, katerih dolžina pa se ne meri v inčih ali centimetrih, ampak v veliko pomembnejši enoti, Just Frejmih :bowdown: (<- znak strahospoštovanja, ki ga mora ob omembi te enote vseh enot začutiti vsak pravi ČRU GEJMER). Moja teorija je, da imajo Azijci pač po naravi v povprečju manjši reakcijski čas kot preostali, navadni Zemljani. Zaradi tega so tudi bolj hardkor in so vedno bili bolj hardkor kot vsi ostali, kar potrjuje tudi zgodovina. Včasih so pač okoli razgrajali samuraji in Kung Fu menihi. Kitajci se še vedno držijo borilnih veščin, medtem ko so moderni Japonci raje prešaltali na virtualno pretepanje. Ravno pri pretepačinah pa je vsak frejm (1/60 sekunde, oziroma 1.6666... stotinke) pomemben. In ker so Japonci že po naravi (kar se moje teorije tiče) bolj reakcijsko obdarjeni, jasno v pretepačinah ownajo maksimalno. Pri tem moramo še upoštevati, da pretepačine, vsaj tiste taprave, delajo izključno Japonci, te igre pa so tudi namenjene Japoncem in so kot takšne prirejene njihovim naravnim sposobnostim. Zato smo beli Evropejci pač d00med. Enako, kot ne bomo nikoli ownali črncev v šprintu, tudi ne bomo nikoli ownali Japoncev v pretepačinah. Biološkim in fizičnim zakonom se pač ne da kljubovati ... vsaj tako sem mislil včasih. --------- Prvo poglavje: Gremo na EMO Vse življenje sem že ČRU GEJMER. Ves prosti čas posvetim ownanju hardkor iger. Ženske nimam, ker bi me pri tem samo ovirala. Za mene je namreč Hardkor vera, jaz pa njen zvesti privrženec, mnogi bi celo rekli fanatik. Ena od glavnih zapovedi te moje vere pa je ravno prakticiranje celibata. Vsaka vera pozna odrekanja, z mojo ni nič drugače. Vendar sem s tem čisto zadovoljen, sem se pač odločil za bolj duhovno življenje in odločitve nisem nikoli obžaloval. V svojem življenju namreč zelo uživam in ga ne bi spreminjal. Zdaj pa nastopi problem. Ker sem bel Evropejec, ima moje telo pač določene omejitve. No, saj vsako telo ima svoje omejitve, celo telesa Japoncev (ne glede na to, kako neverjetno se to sliši). Samo finta je v tem, da hardkor igre pač delajo Japonci (za Japonce), kar pomeni, da je ownič le-teh ravno še v mejah njihovih sposobnosti. Jaz kot neki bedni belček pa pač tukaj nimam kaj praskati. Ravno to šokantno dejstvo pa me zadnje čase še posebej mori. Vera mi zapoveduje ekstremno hardkor ownanje ekstremno hardkor iger na najvišji možni ravni, ne pa samo, kolikor to dopušča moje omejeno belo telo. Ja, ko sem postavljal temelje te vere, sem bil še mlad in neizkušen, zdaj pa trpim posledice. Samo kdo sem jaz, da si drznem dvomiti v svetost in nezmotljivost svoje vere (čeprav sem jo sam utemeljil) ... (Dva dni kasneje): Za ta trenutek slabosti, dvomljenja o moji lastni veri namreč, sem se kaznoval z 48 urami neprekinjenega igranja Hugota. Kazen mora biti, bom vsaj naslednjič dvakrat premislil, preden si bom drznil imeti takšne heretične misli. Še dobro, da sem edini pripadnik svoje vere, če ne bi me kakšni drugi fanatiki že pribili na XMB in do smrti "kamenjali" z bednimi Sixaxisi. Sem pa medtem dobil idejo, kako bi v teoriji lahko presegel omejitve svojega telesa. Saj, če gledamo, tistih nekaj frejmov razlike v reakcijskem času med mano in Japonci je pač le nekaj frejmov, čas pa obstaja že milijarde let. Mi vsi živimo v preteklosti, ravno zaradi reakcijskega časa. Ker pa je ta lasten vsakemu posamezniku, pa dejansko vsak med nami živi v svojem svetu, ki je lasten samo nam. No, v resnici tukaj niti ne gre za reakcijski čas, ta je namreč minimalni čas reakcije našega telesa na ustrezne dražljaje, ne pa čas laga našega lastnega sveta, v katerem "živimo" in ga doživljamo, za "pravim" svetom. Po definiciji je reakcija namreč odgovor na akcijo (ki se zgodi ob času 0), torej bo reakcijski čas vedno pozitiven. Če bi hotel res začeti ownati, bi moral imeti negativen reakcijski čas. Šlo bi torej za pre-akcijo. Napovedovanje prihodnosti, videnje dogodkov, še preden se ti zgodijo. Kakorkoli gledaš, ni to nič bolj čudno, kot videti preteklost (kar dejansko vsi počnemo). Mene prava prihodnost ni nikoli zanimala, vendar tukaj ne bi šlo za dneve, leta ali celo stoletja. Dovolj bi bilo videti prihodnost nekaj frejmov naprej. Naš svet bi pač imel rahel negativni lag za "pravim" svetom, namesto pozitivnega. Negativen reakcijski čas, sanje vsakega ČRU GEJMERJA. (Bolje rečeno, naš RČ dejansko ne bi bil negativen, tak bi bil samo lag med našim in "pravim" svetom. Da bi se ravno lag in siceršnji fizični reakcijski čas pokrila in bi v praksi bil naš efektivni reakcijski čas natančno 0, to bi bilo najbolj idealno. Se mi pač negativen reakcijski čas kul sliši, zato bom kar to besedno zvezo uporabljal, čeprav je v samem bistvu napačna.) Vendar, kako bi dejansko presegel magično mejo 0 frejmov reakcijskega časa, če le-tega belci nikakor ne moremo zbiti niti do japonskega območja? Saj gre samo za nekaj stotinkic, kaj je tu takšen problem? Eh, saj samo nekaj jamram in bluzim, sem že sam sebi tečen, grem raje spat. --------- Drugo poglavje: WTF Danes se je zgodilo nekaj čudnega. Sem šel v trgovino po kruh, sokeca in čokoladico, pa seveda še čips in te zadeve. Ko sem na prehodu za pešce prečkal cesto, je kar od nekje en avto uletel mimo in me zbil na tla. Fak, ej, sem bil čisto bogi, ko sem na tleh ležal, pa nič mi ni bilo jasno, kaj se dogaja ... Čaki, čaki, zakaj imam pa jaz zdaj v roki polno vrečo dobrot iz trgovine, pa ravno čakam na prehodu na zeleno luč, če sem še malo prej na tleh nekaj počel? ... Toliko me je zmedlo vse skupaj, da sploh nisem opazil zelene luči za pešče na semaforju. Šele potem sem se zavedel dogajanja okoli sebe, ko je mimo šibnil en avto, nekako sumljivo podoben tistemu, ki me je malo prej zbil. Ma kaj sem jaz imel kakšen blackout, ali kaj? Samo mi je čudno, da je štruca kruha še vedno čisto friška, prej je pa čisto polamana na tleh ležala... No, sem šel domov. Ko sem še malo razmišljal o zadevi, sem se spomnil svojega včerajšnjega EMO izpada in teorij o negativnem reakcijskem času. OK, mogoče me je Bog Hardkora nagradil za mojo (skoraj) neomajno vero vanj in mi podelil sposobnost shiftanja med različnimi svetovi, tudi takimi z negativnim lagom v primerjavi s "pravim", zero time svetom. Z drugimi besedami, mogoče lahko po novem sam izbiram dolžino svojega efektivnega reakcijskega časa. Eh, spet krneki bluzim. Samo po drugi strani pa je ravno v tem fora vere, da v nekaj veruješ in določene unexplained zadeve pripišeš višjim silam. Recimo, da sem dobil sposobnost negativnega reakcijskega časa (totalno napačna formulacija, samo, če se pa tako super sliši. Sem pač Hardkor believer in mi je sama ideja negativnega reakcijskega časa kot Holy Graila moje vere totalno všeč.). Prihodnost me ne zanima, razen tista do nekaj frejmov. Čeprav mi je, kot kaže, ravno videnje prihodnosti prejle rešilo življenje. Očitno Bog Hardkora meni, da še nisem zrel za Hardkor Heaven in se moram prej še na Zemlji dokazati. Samo res hecno, kako me je ta dogodek še v večjega vernika spremenil. Torej, očitno moram Bogu Hardkora dokazati, da sem res vrednen vstopa v HH. Dal mi je sposobnost, da to dosežem, ne pa tudi manuala za uporabo svoje novo pridobljene moči. Se bom moral pač sam natrenirati. No saj ČRU GEJMERJI itak to počnejo, ownajo, da bi lahko še bolj ownali. Jaz bom pač to počel malo drugače, tako, brez joypada v roki. Vsaj zaenkrat, dokler ne skapiram osnov delovanja moje reaction time-shifting sposobnosti. Poleg tega ima po novem moje telo očitno vgrajeno funkcijo avtomatskega zavedanja bližajoče se nevarnosti, tako da se v tem primeru videnje prihodnosti samo aktivira. Je kul, ker se mi ni treba bati za svoje življenje (Bog Hardkora odloča o mojem življenju, ne jaz) in se lahko res v celoti posvetim samemu ownanju. Saj cilj vsakega Hardkor believerja (torej mene, ker sem edini vernik te vere) je priti v Hardkor Heaven. Tickete pa itak samo Bog Hardkora lahko tala. Pač, ko te hoče, te kolekta (= tvoje zemeljsko telo gre papa). --------- Tretje poglavje: Kdor trenira, profitira . . . (Zaenkrat dovolj. Saj vem, da je krneki vse skupaj in čisto mimo, samo, saj vam ni treba brati. Uf, to so pa bile najbolj neproduktivne (oziroma šodr-produktivne) tri ure mojega življenja. Ja, to sem zdaj tri ure pisal! No, še vedno manj, kot pa traja ena Arcade igra pri SSHD.)

OBVEZNO SI NABAVITE TO IGRO!!! (Bi se kaj napisal, pa se mi jo prevec mudi iti nazigat.) Edit: govora je bilo o PixelJunk Monsters, kar je bil tudi naslov teme, preden sem ga spremenil.

To je omogocala ze legendarna igra Bruce Lee. Sva jo z bratom na ta nacin 20 let nazaj cele dneve igrala na C64. Cisto mozno, da bo ta zadeva huda, hotel sem samo povedati, da je sama ideja ze precej stara.

DJ Max 2, itak. To ni igra, zaradi katere bi clovek sel kupit PSP, ampak igra, zaradi katere se NE KUPI PSPja. Ker je preprosto tako predobra, da nima smisla. Se raje zacnem drogirat, kot pa da bi kupil PSP, je veliko manj skodljivo. Ko enkrat probas DJ Maxa, ti namrec ni vec pomoci. DJ Max is bad, m'kay?

Ti si ga do polovice , pri meni mu je ostalo čisto čisto malo še ... Haha končno sem boljši od tebe v nečem ! Če bi ostalo še 10 sekund bi padel že na misiji s časovno omejitvijo ! No, no, no. Sem sel zdaj samo zaradi tebe se enkrat demo na hitrco poownat. Sem na time limitu fental sefa in mi je ostalo se vec kot 1:20 (80 sekund) casa (potem se demo konca, tako kot pri drugi misiji). Bi se dalo se dosti hitreje, tako da, ce se ti da, kar izvoli. Samo koga brigajo neki speed runi na demotu, za take stvari je polna igra. Bomo potem merili, koliko just frejmov merijo nasi psiho-tici. (Pa raje daj malo svoje Racke rezultate upgradaj, ker so res svoh.) OK, malo heca/tauntanja mora biti. Besko (D.Tidus) je itak kul. On se vsaj trudi, ne pa ostali, ki raje zganjajo nek random fanboy crap, kot pa da bi to energijo za ownanje hardkor iger porabili.

Joj, ste tecni vsi skupaj. Tema je Devil May Cry, ne pa Fanboy May Cry.

Sem ravnokar poownal demo. Lustkana zadevica. Samo je pa filing cisto kot da bi trojko igral (kar seveda ni nic slabega). Mi je pa hecno, ko imas kao dve misiji, pa ze pri prvi lahko tudi celotno drugo prefuras (jaz sem sefa nekje do polovice namlatil, ko mi je zmanjkalo casa). No, saj na drugi pa ni limita, tako da si ga v miru lahko privoscis. Skratka, zadeva bo kul ogrevanje za NG 2.

Eh, to bi pa res lahko ljudje poznali. Sem ze vceraj mislil odgovoriti, pa sem zadnje case nekam ekstra len, zato sploh ne sodelujem vec v Ugani temah (ker se mi ne da novih limat). No, saj zdaj je Kekken ze vse napisal, se bo ze nasel kak korenjak, ki bo zadevo postimal. Samo res mi ni jasno, kako ljudje tega ne poznajo. Se jaz, ki sem v tistih casih bil cisti antikonzolek in antipretepacek, se nisem mogel izogniti poznavanju te igre. No, je pa res, da sem takrat vsak dan gledal Games World na Sky One-u.

Daj me prehiti, da bom imel večjo motivacijo. (Sicer pa, saj sem že pri Nucleusu prvi in mi res ni treba pri čisto vsaki PSN arkadici biti. Samo Top 10 bi pa vseeno sedel in je čisto dosegljiv. Je pa treba upoštevati, da je tu res huda konkurenca, Top 10 rezultati so res .) Sicer pa, trenutno se mi ne da. Bom videl čez nekaj dni. Saj, pred tremi meseci sem en teden kot nor nažigal, okoli 35 ur, potem pa nič. Zdaj sem spet čisto not padel in sem nekje v desetih dneh (skoraj vsak dan eno orenk arcade igro) 40 ur naredil (poleg SSHD sem Super Mario Galaxy obračal in Co-op Resistance z bratom - zanimivo, na 42 inčnem TVju je split screen čisto poštena zadeva.). Tako da sem se malo zmatral. Je pa fora v tem, da je zdaj ta updejt prišel, ki ima zelo fino narejene High Scorese. Ker imam jaz ameriško verzijo (evropska je itak šele pred kratkim prišla), sem si potegnil EU demo samo zato, da sem lahko točke gledal. Zdaj pa je še prišel US demo. Sem si ga včeraj potegnil in inštaliral, ker me je zanimalo, če se bo full verzija updejtala. Dejansko se je res, demota sploh ni v meniju, ampak se je samo polna verzija lepo updejtala, tako kot je tudi prav. To mi je res fino, da po novem lahko vidimo cel kup podatkov na lestvici. Poleg samih točk še datum in ura nastanka rekorda, čas trajanja igre,... Pa tudi kul je, da je zastava zraven. Edino to ni fino, da te ne moreš naštimati, ampak je enaka državi accounta. Bah, in ravno ti, Besko, imaš UK zastavo :doh: . No, saj zdaj nimaš kaj, samo ni mi jasno, zakaj si nisi za main account mogel enega slovenskega narediti, tako kot večina ostalih. Je pa problem, ker ti te nove fine podatke napiše na lestvico samo, če imaš to novo verzijo očitno, ker pri vseh mojih rekordih še vedno ni zastave in časa trajanja (ki sta najbolj zanimiva podatka), ampak samo datum, kdaj je rezultat nastal (tukaj je zanimivo in rahlo sumljivo videti, da so tahudi prvi štirje rezultati vsi nastali sredi julija, samo nekje dva ali tri tedne po izidu igre, medtem ko so nižji rezultati vsi večinoma nekje od septembra dalje, v veliko primerih celo december ali januar, torej še precej sveži). No, saj tudi to je nekaj, samo dejansko bom moral še eno orenk Arcade igro zdaj odigrati, da bo tam nekje na Top 10 ponosno plapolala slovenska zastava. No, saj se vidi, da so zaenkrat zastavice na visokih mestih zaenkrat jasno še zelo redke, ene dve UK sta okoli 20. mesta, potem pa se začnejo po 35. mestu neke španske, norveške,... Dejansko je večina evropskih, kar je logično, glede na to, da je tukaj SSHD komaj pred kratkim izšel in že opremljen z zastavicami. ------- Resnično upam, da bo zdaj kaj koristi od teh mojih člankov, če sem se že toliko matral. Ker zdaj, ko so zastavice, bi res bilo lepo tam nekje na Top 30 videti ene 5 slovenskih. Samo res škoda, da ima ravno naš najobetavnejši kandidat, Besko, UK zastavo. No, saj to se da komot popraviti, če si en SLO account narediš. Tega je itak najlažje, pač same resnične podatke pišeš, te PSN arkadice pa itak lahko s katerimkoli accountom špilaš (ima tudi jasno vsak svoje savegame in score in te stvari, čisto neodvisno od ostalih). No, spet kar nekaj na random bluzim, samo res, tam nekje do 500 milijonov (kar je dovolj za okoli 30. mesto) bi se komot dalo priti z nekaj vaje in upoštevanjem vsega, kar sem zaenkrat napisal (čeprav bi lahko še marsikaj zanimivega). Če sem jaz lahko dobil 460 milijonov (dovolj za 38. mesto) z enim življenjem, bi tudi ostali lahko dobili to vsoto s petdesetimi. Torej, veselo na delo in ponosno dvignite svoje SLO zastave čimvišje (na lestvici).

Imaš ga na drugi strani (od treh). Saj, ravno v tem je fora te teme, da ljudje svoje PSNjčke pišejo gor. Sicer pa, jaz ga imam med prijatelji in res, skoraj vedno, ko pogledam, piše, da Resistance trenutno igra.

Lepo, lepo, da se stvari premikajo. No, zdaj pa za hec in predvsem za primerjavo, kaj je možno. Moj trenutni rekord je 700 milijonov (13. mesto, igra pa je trajala točno 4 ure, ali še kakšno minuto več), pri čemer sem prvič umrl po ene dveh urah igranja, na 3. planetu 3. težavnosti (Elite), ko sem imel 460 milijonov (kar bi že samo po sebi bilo trenutno dovolj za okoli 38. mesto). Zanimivo je videti, da sem s prvim življenjem dobil dvakrat toliko točk kot nato s preostalimi 70+. Se res vidi, kako svinjsko narašča težavnost. Aja, pa prvič v življenju sem prefural peto težavnost "Suicidal" in prišel na koncu do drugega planeta na šesti težavnosti, iznajdljivo poimenovani "Beyond Suicidal". Že peta je čisto mimo in sploh krneki, šesta pa sploh ni vredna omembe. Že po naslovu se vidi, da itak ni ravno mišljeno, da bi kdo še tukaj kaj praskal. Tudi jaz sem mislil in predvsem upal, da se po Suicidal igra konča, samo žal temu ni tako. No, itak na Suicidal pokurimo vsa življenja in bombe, tako da je BS res samo še za hec. No, saj že okrajšava lepo pove, da Beyond Suicidal res ni mišljen več resno. Preprosto stvari niso več fizično izvedljive (ne za nas, ampak za samo ladjo, ki je še vedno enako počasna, medtem ko asteroidi samo vuš-vuš mimo nas delajo). Še bolj podrobna analiza moje igre. Jaz sem si namreč že nekaj časa zapisoval vse svoje "checkpoint rezultate", torej trenutna stanja po vsaki obrnjeni težavnosti. To se je res izkazalo za koristno (kar sem itak vedel, da bo, zato sem tudi začel z zapisovanjem vmesnih rezultatov, ko sem dobil to idejo), saj ti služi za vodilo pri naslednjih igrah, da vidiš, kaj je možno in kako ti trenutno gre,... Ker igra je res v bistvu zelo taktična, kar se tiče doseganja velikih rezultatov. Ko enkrat zadevo zaobvladaš, gre itak samo še za hude finte (predvsem taktične), kako dobiti čimveč točk. In zapisovanje trenutnih in končnih rezultatov prejšnjih iger ti pri tem samo pomaga, da narediš zmagovito taktiko, namreč. Zato prilagam checkpoint rezultate moje 700 milijonske igre, ne kot hvaljenje sebe (itak ima No.1 skoraj dvakrat večji rezultat), ampak za vašo korist, da si boste tudi vi lahko izboljšali rezultate in pač videli, kaj se da z malo vaje in predvsem discipline (kar se varčevanja bomb tiče). Đunijevi checkpoint rezultati: Po koncu Normal: 141 milijonov, 18 življenj, 29 bomb (torej nič smrti in štiri uporabljene bombe (začnemo s tremi bombami, v eni težavnosti, torej petih planetih, dobimo 30 novih, če vse poberemo)) Po koncu Hard: 361 milijonov, 40 življenj (še vedno brez smrti), 45 bomb (če izračunamo, očitno sem jih na Hard 14 ponucal. To je sicer veliko, samo sem pa na ta račun preživel do konca in s tem dobil tono točk (10x multiplier all the way). Tukaj je očitno še prostor za izboljšave, ker kakšnih 10 ekstra bomb bi na dolgi rok prineslo precej milijonov.) Prva smrt: Elite, 3. planet, 4. faza, 460 milijonov. Prva smrt je vedno pomemben preobrat v igri, ker zdaj lahko preprosto nehamo uporabljati bombe (razen ob posebnih primerih). Jasno, jaz npr. sem imel v tem trenutku okoli 50 življenj (10 milijonov = 1 ekstra življenje, torej 460 milijonov da 48 življenj, če upoštevamo še, da 1-up dobimo tudi pri 1 in 5 milijonih (nato pa za 10, 20, 30,..., torej vsakih nadaljnjih deset novih milijončkov)). Če pri takšni situaciji izgubimo življenje, ni to nič hudega (izguba življenja sama po sebi ni tragična, kruta je izguba velikega multiplierja). Če imamo nizek multiplier, je pač mnogo bolje izgubiti življenje, kot pa bombo. Sploh, ker tudi ob izgubi življenja nastane eksplozija, enaka sproženju bombe. (Najbolj je hecno, ker včasih že štartamo z 2x, če je ob eksploziji naše ladje veliko stuffa okoli (zaradi česar smo tudi umrli). Asteroidi, ki jih eksplozija uniči, se namreč že štejejo za naslednje življenje. Torej, če je teh veliko, imamo že 2x, še preden se sploh pojavimo na ekranu. Čisto realna situacija, meni se dostikrat zgodi, je pa res zelo zabavna.) Po koncu Elite: 547 milijonov, 55 življenj, 58 bomb Po koncu Hardcore: 639 milijonov, 41 življenj, 57 bomb (tukaj se vidi, da so prve tri težavnosti še hendlabilne, medtem ko se na HC že na veliko umira. Če upoštevamo, da sem na HC dobil 9 življenj (zaradi 92 milijonov), se vidi, da sem na tej težavnosti umrl 55+9+41 = 23-krat, čeprav sem pri tem uporabil 58+30-57 = 31 bomb !!! Vendar, ker sem pač začel z veliko bombami, sem kljub rednemu umiranju (v povprečju malo manj kot enkrat na fazo (teh je seveda 5*5 = 25, saj je pet planetov in na vsakem pet faz)) na HC dobil skoraj 100 milijonov. Še do pred kratkim mi je HC bil tista težavnost, kjer se ima že malo življenj in še manj bomb, in se samo še malo za hec igračka in dobi nekaj milijončkov. Zdaj pa je to še čisto enakovredna težavnost, namenjena resnemu igranju, ker 92 milijonov je še vedno veliko točk. Po koncu Suicidal: 697 milijonov, 13 življenj, 7 bomb. Tukaj se pa vidi, da je ta težavnost res že mimo. V borih 25 fazah sem očitno izgubil 41+6-13 = 34 življenj in pri tem porabil 57+30-7 = 80 (!!!) bomb, torej v povprečju več kot tri na fazo. No, samo, ker sem Suicidal štartal s 57 bombami, sem še vedno na celotni težavnosti dobil 58 milijonov (kar tudi še nekaj je). Konec: 700 milijonov, 0 življenj, 0 bomb (mi je uspelo vse ponucati pred smrtjo, hehe. No, itak se nimaš več kaj šparati - če imaš na koncu 50 bomb, ti to res nič ne koristi, ker mrtev pač ne moreš kasirati bonusa). Zanimivo, še pred kratkim mi je bila Hardcore tista težavnost, kjer se samo še formalno umrčka in nekaj milijončkov kasira. Zdaj se je ta meja premaknila dve težavnosti višje. To pa zato, ker sem pač postal bolj discipliniran in zato ne pokam bomb brezveze. Ker pa sem poleg tega zaradi več igranja oziroma prakse postal boljši SSHD igralec, je tudi precej manj situacij, v katerih bi bil bombo prisiljen uporabiti. Posledično imam več bomb -> več točk -> več življenj -> več novih bomb (ker dlje pridem in več sodčkov z bombicami lahko uničim)... --------- To analizo vam res svetujem, da si preberete. Sicer gre samo za naštevanje podatkov, samo ravno to je tisto najbolj pomembno, če hočemo velike milijone kasirati. No, bistveno je pa res, da, dokler imamo 10x, poizkusimo čimdlje preživeti (vseeno šparamo z bombami, samo, ko je treba, jo pa res zakurblamo). Ko pa enkrat umremo, gremo pa v ultra konzerviranje bombic mode. Sploh, ko enkrat pridemo do težavnosti, ki za našo raven ownanja še ni hendlabilna (v mojem primeru Hardcore - na tej sicer ne gre več toliko za naše skillse, tukaj se pač umiralo bo. Nasplošno je ta igra veliko manj kinez-friendly, kot se na prvi pogled zdi. Veliko bolj šteje taktika kot pa sami refleksi. Ker je pač fizična omejitev naše ladjice na višjih težavnostih mnogo večja (počasna ladjica vs. hitri asteroidi) kot pa fizična omejitev nas samih, ne glede na naše poreklo.). Pri meni se sicer vidi, da imam Normal že v tamalem, Hard mi še kar gre, samo rahlo preveč bomb sem porabil, čeprav je bistveno, da sem preživel. Elite je že dovolj težka, to je pomoje težko prefurati z enim življenjem, sploh, ker smo po Normal in Hard (približno 1.5 ure igranja) že precej zmatrani, proti koncu Elita pa še toliko bolj. Vendar, ravno Elite je bistven za doseganje še višjih rezultatov. Če ne bi umrl in bi zdržal vsaj še do konca četrtega planeta, bi dobil veliko več točk. Če pa bi prefural Elite še vedno s prvim življenjem (10x multiplierjem) in posledično še malo Hardcora (ker je pač od začetka precej lahko, ne glede na težavnost, na kateri smo), bi komot dobil še kakšnih ekstra 100 ali celo 200 milijončkov (kar bi bilo dovolj za kakšnih top 5 na lestvici). No, verjetno bi potem še malo več bomb porabil kot sicer, vendar, dokler smo na 10x, je preživetje malo bolj pomembno. Na tej ravni igranja 100 ekstra milijonov dejansko ni takšna razlika. Jaz npr. sem postavil osebni rekord 520 milijonov, naslednji dan (oziroma naslednjo igro) pa sem samo z malo hujšim ownanjem (in malo predrugačeno taktiko (kar se tiče bomb in teh zadev), nastalo na podlagi analize mojega plonk ceglca s checkpoint rezultati mojih štirih ali petih prejšnjih iger) prišel na 700, torej z eno igro sem osebni rekord izboljšal kar za 180 milijonov. No, naprej gre malo počasneje in je tudi že precej odvisno od sreče (če v prvih dveh urah igranja čisto slučajno na random crkneš (prvo življenje), lahko kar pospraviš, ker nekega bistvenega rekorda ne bo).

Najboljše je sploh ne imeti frocov, pa imaš mir vse življenje.

A ti si za posamezen level mislil? No, tam nisem sprobaval, koliko je limit star bitsov (me ni nobena stopnja tako matrala, da bi jih uspel 999 dobiti, hehe). Tistih 3500 je bilo v observatoriju, oziroma savegamu (kjer ti zraven števila nabranih zvezd piše tudi trenutno število star bitsov). Ker proti koncu ti pridejo eni čuneki, ki hočejo imeti tudi preko tisoč zvezdnih drekcev za to, da se v galaksijo spremenijo. Drugače bi jasno bilo končno število precej večje. Ja, da se ti v observatoriju število kolektanih star bitsov prišteje totalu, moraš stopnjo obrniti (dobiti zvezdo), drugače jih izgubiš (če quitaš stopnjo). Sicer ti pa, kasneje v igri, ko naloadaš in začneš igrati, poštar vedno da pismo od Princese Peachke, v katerem je 5 1-upov, tako da dejansko štartaš z desetimi življenji.